Jablanov škrlup

Venturia inaequalis (Cooke) G. Winter

Primož Žigon; junij 2019

Jablanov škrlup je najpomembnejša bolezen jablan. Bolezen glavno škodo povzroča na listih in plodovih, okužuje pa tudi druge zelene dele dreves. Škrlup se pri nas v nasadih pojavlja vsako leto, več težav pa povzroča predvsem v letih s hladnejšo in vlažno pomladjo. Okužbe listov povzročajo propadanje listnega tkiva. Posledice močnih okužb se lahko v zmanjšani rasti in pridelku odražajo še v naslednjih letih. Okužbe na plodovih povzročajo iznakaženost in slabšo kakovost ter skladiščni sposobnosti plodov.

Spomladi se lahko že kmalu po brstenju na mladih lističih pojavijo manjše pege olivno zelene barve brez izrazitejšega roba, ki so običajno najbolj vidne na zgornji strani listov. Pege se sčasoma večajo do končnega premera okrog 1 cm in postajajo žametno sive barve ter se med seboj združujejo. Kasneje so v času sekundarnih okužb pege na starejših listih temno zelene do rjave barve, z izrazitejšim robom. Pege so manjše a pogosto številčnejše, kar povzroča rumenenje ter predčasno odpadanje listov.

Škrlup okužuje plodove v vseh razvojnih stadijih. Na plodičih se znamenja bolezni kažejo v obliki manjših temnih peg pravilnih oblik, z izrazitejšim robom. Pege kasneje porjavijo in oplutenijo, okužena povrhnjica se z rastjo plodičev ne more enakomerno debeliti in poka. Močno okuženi plodiči običajno predčasno odpadejo ali pa so plodovi deformirani in kot taki netržni. Obseg pojava bolezni na plodičih je značilno povezan s številčnostjo okužb na listih; ob zgodnejših okužbah listov je večja tudi možnost škode na plodičih. Možnost okužbe plodov ostaja vse do obiranja. Jeseni so znamenja poznih okužb s škrlupom na plodovih manj izrazita in se kažejo šele kasneje v skladišču.

Slika 1: Znamenja okužbe z jablanovim škrlupom na mlajših listih (levo) in starejših listih (desno) (foto: arhiv KIS)

Slika 1

Slika 2: Znamenja okužbe s škrlupom na plodičih in plodovih (foto: arhiv KIS)

Slika 2

Gliva se preko zime ohranja v obliki saprofitskega micelija v okuženih odpadlih listih. Spomladi se v njih oblikujejo spolna trosišča (periteciji) iz katerih se v deževnih dneh sproščajo askospore, ki vršijo primarne okužbe na organih jablan. Do prvih izbruhov askospor običajno prihaja konec marca, obdobje primarnih okužb pa traja vse do konca meseca maja oz. dokler se okuženo listje iz lanskega leta popolnoma ne razgradi. Za uspešno kalitev askospor morajo biti listi dovolj časa omočeni, inkubacijska doba pa traja približno 10 do 14 dni. Na površini okuženih peg, gliva tvori poletne trose (konidije), ki jih veter in dež raznašata na okoliške liste in plodove, kjer povzročajo sekundarne okužbe. Cikel tvorbe konidijev in sekundarnih okužb se nato do konca rastne dobe večkrat ponovi, odvisno od vlažnostnih in temperaturnih razmer.

Možnost za okužbe askospor in konidijev je v največji meri pogojena s temperaturo in trajanjem omočenosti listov. Na splošno velja, da mora biti za okužbo pri nižji temperaturi čas trajanja omočenosti listov daljši. Pri temperaturi od 17 do 24°C mora biti listje mokro 18 ur, da pride do okužbe. Prav tako morajo biti dalj časa omočeni starejši listi in plodovi, ki so sicer za okužbe manj občutljivi. Povezave med številom omočenih ur pri različnih temperaturah so opisane tabelarično (na primer Millsova inkubacijska preglednica za primarne okužbe z jablanovim škrlupom).

Preventivni ukrepi

Intenzivnost varstva pred jablanovim škrlupom je odvisna od vremenskih razmer, sortnega izbora in načina gojenja jablan. Zadrževanje vlage na listih povečuje možnost okužb, zato je potrebno z rezjo in ustreznim gnojenjem uravnavati bujnost rasti ter s tem skrbeti za zračnosti krošnje. Na škrlup odporne oziroma tolerantne sorte so manj občutljive za okužbe, zato pri njih lahko znatno zmanjšamo število uporab fungicidov proti tej bolezni. Osnovni preventivni ukrep za zmanjševanje infekcijskega potenciala glive je odstranjevanje okuženega listja v nasadu po obiranju, s čimer je zmanjšana možnost prezimitve glive in oblikovanje zimskih trosišč v naslednjem letu. K pospešitvi razgradnje listov pripomore mulčenje odpadlega listja in škropljenje z 2-4 % raztopino uree v času odpadanja listov.

Kemično varstvo

Strategija varstva jablan pred jablanovim škrlupom je zmanjševanje možnosti primarnih okužb, ki temelji na preventivni rabi fungicidov. Letno je v povprečju potrebno izvesti 7 do 15 škropljenj s fungicidi, odvisno od vremenskih razmer. Čas začetka rednih škropljenj je odvisen od temperature in količine padavin v spomladanskem času in ga na podlagi rednih opazovanj ter agrometeoroloških spremenljivk napove javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Na splošno se varstvo pred škrlupom prične z uporabo bakrovih pripravkov že v času brstenja. Za naslednja škropljenja se uporablja fungicide z dotikalnim delovanjem, nanos pa je potrebno izvesti pred napovedanimi padavinami. Varstvu pred škrlupom velja posebno pozornost nameniti predvsem ob koncu cvetenja, ko je običajno nevarnost primarnih okužb največja. Takrat se lahko v kombinaciji s kontaktnimi fungicidi uporabi tudi sistemične pripravke, ki imajo izraženo daljše kurativno delovanje. Zaradi te lastnosti je sistemične pripravke smiselno uporabiti predvsem v obdobju napovedanih večdnevnih padavin ali v primeru, ko je zaradi dežja pravočasen nanos fungicidov onemogočen. Presledke med posameznimi škropljenji je potrebno prilagoditi količini padavin in hitrosti prirasta novih poganjkov. V primeru, da pade več kot 30 mm padavin velja, da je fungicidna obloga sprana in je potrebno škropljenje ponoviti najkasneje pred naslednjimi napovedanimi padavinami. Zaradi preprečevanja pojava t.i. poznega škrlupa in skladiščnih bolezni je potrebno ustrezno varstvo ob upoštevanju karenčnih dob pripravkov izvajati vse do obiranja.

Gauthier N. 2018. Apple scab. The American Phytopathological Society (APS)

https://www.apsnet.org/edcenter/disandpath/fungalasco/pdlessons/Pages/AppleScab.aspx

Matko B., Mešl M., Miklavc J., Munda A., Ferlež Rus A., Bajec D. 2019. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.

http://www.kmetzav-mb.si/PRIPOROCILA%20ZA%20VARSTVO%20JABLAN%202019.pdf

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.