Jablanova pepelovka

Podosphaera leucotricha (Ellis & Everh.)E.S. Salmon

Matic Novljan, november 2019

Jablanova pepelovka je splošno razširjena bolezen jablane, ki jo povzroča gliva Podosphaera leucotricha. Bolezen velja za eno izmed pomembnejših bolezni v proizvodnih nasadih, ki povzroča škodo tudi v drevesnicah. Med različnimi sortami jablan so velike razlike v občutljivosti za okužbe. Bolj občutljive sorte so: ‘Idared’, ‘Jonatan’, ‘Jonagold’, ‘Grafenštajnc’, ‘Granny Smith’, ‘Gala’, ‘Elstar’ in ‘Prima’. Manj občutljive pa so: ‘Rdeči Delišes’, ‘Zlati Delišes’ in ‘Fuji’. Poleg jablan gliva okužuje tudi hruške in kutine, vendar v manjšem oziroma manj škodljivem obsegu.

Slika 1: Primarne okužbe vegetativnih poganjkov (foto: arhiv KIS)

jablanova pepelovka primarna okužba poganjkov veg

Slika 2: Primarna okužba cvetnega poganjka (foto: arhiv KIS)

jablanova pepelovka primarna gen poganjek

Okužbe listov prepoznamo po značilni beli prevleki micelija, ki se v zaplatah oblikuje na površini. Micelij se običajno najprej razraste na spodnji strani lista, z napredovanjem bolezni pa preraste celo listno površino. Zaradi okužb vzdolž spodnjega roba listov se le-ti običajno zavihajo navzgor. Močno okuženi listi ostanejo manjši, ozki in zavihani, s staranjem postanejo krhki. Pogosto odpadejo že tekom poletja.

Močno okuženi terminalni brsti so zavrti v rasti, poganjki imajo krajše internodije in so prekriti s sivkastim micelijem, ki pogosto ostane na rastlini preko zime. Proti sredini poletja se sivkasto bel micelij obarva rjavo in na njem se oblikuje množica majhnih temno rjavih askospor. Okuženi brsti vzbrstijo kakšen teden kasneje od zdravih in so že takoj prekriti z micelijem. Rast okuženih poganjkov je močno prizadeta.

Na močno okuženih drevesih so zelo pogoste tudi okužbe plodov. Iz okuženih socvetij se običajno razvijejo le manjši plodovi, ki imajo poškodovano povrhnjico. Kadar so plodovi okuženi med rastjo, se sicer razvijejo normalno, a imajo vidne poškodbe povrhnjice – mrežavost.

Slika 3: Mrežavost plodov kot posledica okužb z jablanovo pepelovko (foto arhiv KIS)

jablanova pepelovka plod mrežavost

Slika 4: Večina vodnih poganjkov je okuženih z jablanovo pepelovko (foto arhiv KIS)

jablanova pepelovka okuženi vodni poganjki

Micelij glive prezimi na jablani v okuženih brstih. Na prezimitev odločilno vplivajo temperature v zimskem času. Micelij v brstih začne propadati kadar zimske temperature za dalj časa padejo pod -12 °C. Takšni brsti kasneje »ozdravijo« in se lahko v prihodnji sezoni normalno razvijajo. Kadar temperatura pade pod -20°C lahko povzroči propad micelija in okuženih brstov. Zelo nizke temperature (pod -27°C) pa uničijo večino micelija na rastlinah. Potencial bolezni se tako zelo razlikuje med leti v odvisnosti od zimskih temperatur. Na prezimujočem miceliju se oblikujejo konidiji, ki so vir okužb na novo priraslem tkivu zgodaj spomladi. Konidiji okužujejo liste, cvetove in plodove. Na okuženih tkivih zraste micelij, na katerem se ponovno oblikujejo konidiji, ki so nov vir okužb. Krog okužb se tekom leta večkrat ponovi, saj so vremenske razmere med poletjem zelo ugodne za razvoj in širjenje bolezni. Mladi listi so dovzetni za okužbe le prvih nekaj dni rasti, lahko pa jih gliva okuži tudi kasneje na mestih mehanskih poškodb. Konidiji glive kalijo pri temperaturi med 10 in 25 °C. Za uspešno kalitev potrebujejo visoko relativno zračno vlago, ki mora znašati vsaj 70 %, najugodnejša pa je med 96 in 100 %. Prisotnost proste vode na površini tkiv (dež ali močna rosa) zavira kalitev konidijev. Najugodnejša temperatura za rast in razvoj glive je med 20 in 22 °C.

Preventivni ukrepi

Ukrepe varstva pred jablanovo pepelovko je potrebno prilagoditi glede na občutljivost sorte za razvoj bolezni in prisotnost ostalih bolezni, ki jih moramo zatirati. Zaradi velikih razlik v občutljivosti je izbira sorte že del preventivnih ukrepov, ki sicer zajemajo še zmanjševanje inokuluma z izrezovanjem okuženih poganjkov skozi vse leto. Ta pristop ni zanesljiv, saj se v praksi pogosto izkaže, da delavci med rezjo ne uspejo prepoznati in ustrezno izrezati okuženih poganjkov, poleg tega lahko takšna rez negativno vpliva na strukturo dreves. Izrezovanje okuženih poganjkov je zato bolj učinkovito le v mlajših in manjših nasadih jablan.

Kemično varstvo

Varstvo pred jablanovo pepelovko neizogibno temelji na uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Za varstvo pred jablanovo pepelovko je na voljo širok nabor učinkovitih sredstev. Fungicidi iz skupine triazolov in strobilurinov so zelo učinkoviti, a jih je zaradi velike nevarnosti za pojav odpornosti nujno uporabljati v kombinaciji z žveplom, oziroma se jih ne sme uporabljati večkrat zaporedoma v istem letu. Škropilno oblogo je glede na prirast in količino padavin potrebno obnavljati na 7 do 10 dni od faze zelenega popka (BBCH 55) do konca rasti terminalnih poganjkov, kar je običajno sredi poletja.

Uporabljeni viri:

Sutton B. T., Aldwinckle H. S., Agnello M. A., Walgenbach F. J. 2014. Copendium of Apple and Pear Diseases, second edition. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 224 str.

Matko B., Mešl M., Miklavc J., Munda A., Ferlež Rus A., Bajec D. 2019. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.

http://www.kmetzav-mb.si/PRIPOROCILA%20ZA%20VARSTVO%20JABLAN%202019.pdf (november, 2019)

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.

Marine, S.C., K.S. Yoder, and A. Baudoin. 2010. Powdery mildew of apple. The Plant Health Instructor.

https://www.apsnet.org/edcenter/disandpath/fungalasco/pdlessons/Pages/ApplePowderyMildew.aspx (november, 2019)