Jabolčni zavijač

Cydia pomonella L.

Matic Novljan; november 2019

Jabolčni zavijač je palearktična vrsta, ki je danes razširjena po vseh celinah, predvsem na območjih kjer pridelujejo jabolka. Je najpomembnejši škodljivec jablan in hrušk, ki povzroča škodo še na kutinah, glogu, orehih občasno pa tudi na nekaterih koščičarjih, predvsem na marelicah. Škoda v jablanovih nasadih je lahko velika, še posebno v tam, kjer se varstvo ne izvaja, je lahko poškodovanih tudi 90 % vseh plodov, odvisno tudi od sorte in lokacije. Večjim škodam so podvržene poznejše sorte. Jabolčni zavijač razvije od ene do štiri generacije v enem letu. Več generacij kot razvije, težje je varstvo in večje so potencialne škode.

V Sloveniji razvije dve popolni generaciji z izjemo Primorske, kjer je možen pojav tretje generacije škodljivca.

Slika 1: Odrasli metuljčki čez dan počivajo na gostiteljskih rastlinah. Pogled nanje spominja na ptičje iztrebke (foto: arhiv KIS)

Slika 1 Jabolčni zavijač

Slika 2: Ulovi jabolčnega zavijača na feromonsko vabo (foto: arhiv KIS)

Slika 2 Jabolčni zavijač

Škodo povzročajo ličinke (gosenice) jabolčnega zavijača na plodovih sadja. Gosenice poškodujejo plodove z zavrtavanjem v plod do peščišča, izjedanjem mesa in onesnaženjem plodu z iztrebki. Izvrtano luknjo zapolnijo z iztrebki okorne barve. Plodovi napadeni od prve generacije jabolčnega zavijača ne dozorijo in odpadejo že tekom poletja. Plodovi, ki jih poškodujejo gosenice druge generacije prav tako pogosto odpadejo pred dozorevanjem, kljub temu pa del plodov ostane na drevesih do obiranja, a so takšni plodovi zaradi poškodb neprimerni za svežo porabo. Na območjih kjer se pojavlja tretja generacija gosenic se lahko dogodi, da so na videz zdravi plodovi napadeni. Take plodove se nevede obere in shrani, gosenice pa nadaljujejo razvoj v skladišču, kjer se zapredejo na embalaži ali kakšnih drugih špranjah.

Slika 3: Kjer se stika več plodov lahko ena gosenica poškoduje več kot le en plod (foto: arhiv KIS)

Slika 3J abolčni zavijač

Slika 4: Poškodbe jabolčnega zavijača pogosto služijo kot vdorno mesto fitopatogenih gliv (foto: arhiv KIS)

Slika 6 Jabolčni zavijač

Odrasel jabolčni zavijač je majhen metulj dolg približno 12 mm, premer kril znaša med 14 in 22 mm. Barva kril je pepelnato siva z ozkimi temnorjavimi prečnimi pasovi. Na koncu kril je bakreno obarvan zaobljen pas. Spolni dimorfizem je le delno izražen, samci so nekoliko manjši od samic in imajo manj zaobljen zadek. Samci imajo na spodnji strani prednjih kril pod sredino vzdolžno temno progo, ki je samice nimajo.

Jajčeca so odložena posamično, merijo le 1 do 1,3 mm v premeru, so nekoliko podolgovata, sprva so prozorna, z razvojem embrija se na jajčecu pojavi rdeč obroček. Tik pred izvalitvijo, se v jajčecu vidi tudi črna glava gosenice.

Gosenica ima 3 pare oprsnih in 5 parov trebušnih nog. V življenju preide skozi 5 razvojnih stopenj, katere je možno razlikovati po širini glave. Povprečna širina glave od prve do pete razvojne stopnje je 0,3; 0,5; 0,8; 1,2 in 1,7 mm. Izlegla ličinka je bele barve in ima črno glavo. Odrasla gosenica meri med 12 in 20 mm in je kremno-rožnate barve s temno rjavo glavo.

Bube, ki so rjave barve so obdane s svetim svilnatim kokonom, ki je običajno bele barve, velike so med 10 in 12 mm.

Odrasle gosenice jabolčnega zavijača prezimijo v zapredkih, ki jih zavijejo v razpokah lubja na drevesih. Zapredke lahko najdemo tudi na tleh med rastlinskimi ostanki pod drevesi ali pa tudi na opremi, ki je pogosto v sadovnjakih kot so oporni koli (bambus), lestve, zaboji ipd. Spomladi se zabubijo in prvi odrasli običajno izletijo v času cvetenja jablan, let prve generacije se nadaljuje do poznega junija (sredine julija na hladnejših območjih), odvisno od temperature. Parjenje in odlaganje jajčec poteka ob večerih, ko temperature ob mraku presegajo 15°C. Samice odlagajo jajčeca posamezno na liste v bližino plodov ali na plodove. Novo izlegle gosenice se kmalu po izleganju zavrtajo v plod. Del gosenic prvega rodu se po tem ko zapustijo plodove ne zabubi ampak nastopi diapavzo do prihodnje pomladi. Iz gosenic, ki se zabubijo pa se še v istem poletju izležejo metulji, ki letajo v juliju in avgustu. Ker so razmere za razvoj, parjenje in odlaganje jajčec v tem času zelo ugodne, je škoda, ki jo povzroča druga generacija jabolčnega zavijača lahko zelo velika, pogosto tik pred obiranjem. Gosenice druge generacije prav tako zapredejo kokon vendar praktično vse nastopijo diapavzo. Izjemoma zaradi toplejše klime in posledično dalj časa trajajočih ugodnih razmer za jabolčnega zavijača, je na primorskem možna delna tretja generacija, v tem primeru se tudi del druge generacije zabubi še v istem letu.

Slika 5: Izlegla ličinka jabolčnega zavijača se je že zavrtala v plod in zadelala odprtino z iztrebki, vidna jajčna lupina (foto: arhiv KIS)

Slika 5 Jabolčni zavijač

Slika 6: Gosenica jabolčnega zavijača vidna ob prečnem prerezu napadenega plodiča (foto: arhiv KIS)

Slika 4 Jabolčni zavijač

V intenzivnih jablanovih nasadih je dobršen del varstva pred žuželkami usmerjen ravno proti jabolčnemu zavijaču. V kolikor se varstvo ne izvaja natančno in se dopusti, da populacija skozi leta narašča, je lahko varstvo pred tem škodljivcem izredno težavno. V naravnem in kmetijskem okolju ima škodljivec veliko plenilcev in parazitov kot so pajki, hrošči brzci, ptiči, mravlje in strigalice, ki lahko zmanjšujejo njegovo številčnost. Za namen spremljanja številčnosti se uporabljajo feromonske vabe, v katere se lovijo samo samci jabolčnega zavijača. Z uporabo feromonskih vab lahko določimo »biofix«, to je čas, ko se ulovi prvi metuljček, ki nam služi kot začetni datum za enega izmed modelov napovedovanja škodljivosti jabolčnega zavijača. Pogosteje pa feromonske vabe pridelovalcem služijo le za ugotavljanje številčnosti, na podlagi katere se potem pridelovalci odločajo, ali je zatiranje škodljivca potrebno.

Preventivni ukrepi

Za zmanjševanje škode zaradi jabolčnega zavijača obstaja velik nabor preventivnih ukrepov. Ker se gosenice jabolčnega zavijača najraje zavrtajo v plod na zavarovanem mestu kot je stičišče dveh plodov, je zelo priporočljivo zgodnje redčenje plodičev tako, da v vsakem šopu plodičev ostane le posamezen plodič. Ob redčenju v spomladanskem času odstranimo vse poškodovane plodove in jih odstranimo iz nasada ter uničimo. Zelo učinkovito je tudi natikanje vrečk na plodiče jablan, na ta način gosenicam preprečimo dostop do plodičev. Zaradi visokih stroškov je ta metoda manj primerna oziroma se je lahko poslužujejo vrtičkarji. Ob načrtovanju nasada lahko z izborom sort vplivamo na zmanjšanje poškodb. Odporne sorte sicer ne obstajajo, so pa sorte z večjo trdoto običajno manj napadene, prav tako je varstvo sort, ki dozorevajo zgodaj enostavnejše, saj plodove oberemo prej.

 Nekemično zatiranje

Zaradi velike škodljivosti jabolčnega zavijača, se je po svetu preizkusilo in uveljavilo veliko nekemičnih načinov varstva pred tem škodljivcem.

Najbolj razširjena metoda varstva v svetu je metoda zbeganja. Pri tem načinu, se v nasad, ki mora obsegati vsaj 2 ha izobesi določeno število dispenzorjev feromona. Z uporabo te metode, onemogočimo parjenje jabolčnih zavijačev zaradi česar samice ostanejo v veliki meri sterilne.

V nasadih, kjer je populacija jabolčnega zavijača izredno narasla in dela veliko škodo, je zelo učinkovita uporaba entomopatogenih ogorčic. Z ogorčicami se zatira zapredene odrasle gosenice, ki so nastopile diapavzo, to je v jesenskem času, ko so dnevne temperature še nad 10°C. Za biološko zatiranje je po celem svetu zelo razširjena uporaba virusa granuloze katerega odlikuje izjemna vrstna specifičnost (zatira le gosenice jabolčnega zavijača). Sredstvo je posebej primerno za uporabo v ekoloških nasadih jablan, saj je tam nabor sredstev za zatiranje jabolčnega zavijača močno okrnjen. Manj znana metoda zatiranja jabolčnega zavijača je izpust sterilnih samcev (SIT-Sterile insect release). Ta način zatiranja je možen le v okoljih kjer v naravi praktično ni gostiteljskih rastlin in so jablanovi nasadi močno zgoščeni na manjšem področju. Z izpuščanjem velikega števila sterilnih samcev v okolje se močno zmanjša možnost, da se naravno prisotni samci uspejo pariti s samicami. Jajčeca samic, ki se parijo s sterilnimi samci se zato ne razvijejo.

Na vrtovih oziroma na posameznih drevesih lahko nekoliko zmanjšamo številčnost škodljivca tudi z nastavljanjem lepenke na deblo dreves. S tem sicer ne zmanjšamo škode na plodovih v tekočem letu, zmanjšamo pa številčnost populacije v prihodnjem letu.

 Kemično zatiranje

Pravočasno škropljenje je odločilnega pomena za zatiranje jabolčnega zavijača. Med sredstvi za za zatiranje jabolčnega zavijača so sicer razlike v načinu delovanja in v predvidenem času zatiranja. V splošnem pa je potrebno zatiranje opraviti v času tik pred izleganjem gosenic ali v času izleganja saj se kmalu po izleganju gosenice zavrtajo v plod in tako zavarovane pred insekticidi. Z uspešnim zatiranjem prvega rodu jabolčnega zavijača znatno zmanjšamo številčnost drugega rodu. Prvo zatiranje je potrebno opraviti, ko večerne temperature (ob sončnem zahodu) več dni zaporedoma presegajo 15°C in. Odvisno od uporabljenega insekticida, je škropljenje potrebno ponoviti čez 14 do 21 dni, kar je odvisno tudi od vremenskih razmer. Prag škodljivosti prvega rodu znaša 7 do 10 metuljev na vabo na teden in 5 do 7 metuljev na vabo na teden za drugi rod. Seznam registriranih insekticidov je na povezavi: Seznam insekticidi.

Sterile insect release program. 2011. Guide to the SIR program.

https://www.oksir.org/wp-content/uploads/2016/07/SIRGuide042011FINAL.pdf (november, 2019)

Matko B., Mešl M., Miklavc J., Munda A., Ferlež Rus A., Bajec D., 2018. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.
http://www.kmetzav-mb.si/PRIPOROCILA%20ZA%20VARSTVO%20JABLAN%202019.pdf (november, 2019)

Sutton B. T., Aldwinckle H. S., Agnello M. A., Walgenbach F. J. 2014. Copendium of Apple and Pear Diseases, second edition. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 224 str.

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.

Caprile J. L., Vossen P.M. 2011. Codling moth. UC statewide integrated pest management program. UC California, Davis
http://ipm.ucanr.edu/PDF/PESTNOTES/pncodlingmoth.pdf (november, 2019)