Jagodna rdeča koreninska gniloba

Phytophthora fragariae C .J. Hickman

Janja Zajc, Metka Žerjav; marec 2020

Povzročitelj jagodne rdeče koreninske gnilobe je oomiceta Phytophthora fragariae C. J. Hickman, ki okužuje gojene jagode in druge rastline rodu Fragaria L. ter nekatere iz rodu Rubus, kot sta malinjak Rubus idaeus in robida Rubus fruticosus. Uvrščena je na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu jagodnjaka Fragaria L. (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Oomiceta P. fragariae v Sloveniji ni splošno razširjena, medtem ko je njej sorodna vrsta Phytophthora cactorum zelo pogosto vzrok propadanja nasadov jagod.

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

JAGODNA RDEČA KORENINSKA GNILOBA

Običajno se bolezen začne na majhnem območju okuženih rastlin, nato pa se razširja v tleh z vodo ali premiki tal pri obdelovanju. Bolezen opazimo na nadzemnih delih rastline šele pozno spomladi ali zgodaj poleti. Značilno je venenje listov, ki porumenijo ali pordečijo, mladi listi so modro-zeleni, cvetenje je zmanjšano, plodovi pa so maloštevilni, drobni in grenki. Rastline so pritlikave in venijo (slika 2), pogosto propadejo tik pred zorenjem.

Za bolezen sta značilna rdeča sredica v koreninah (opazen je rdeč centralni cilinder vzdolžno prerezanih korenin, kot na sliki 1 A) in slabši razvoj lateralnih korenin, ki propadajo od koreninskega vršička navzgor. Ta simptom slikovito imenujemo izgled podganjega repa (slika 1 B).

Slika 1: Bolezenski znaki na koreninah: rdeče obarvan centralni cilinder viden na prerezu korenine (A), propadanje konic korenin – izgled podganjega repa (B) (Vir: EPPO)

Slika 1_Phytophthora_fragariae

Slika 2: Nasad zdravih (A) in okuženih (B) rastlin jagodnjaka (Vir: EPPO)

Slika 2_Phytophthora_fragariae

Oospore, ki kalijo v sporangije, v zemlji ostanejo kalive več let. Iz sporangijev izplavajo živahno gibljive zoospore, ki plavajo proti koreninam, kjer se pritrdijo, vdrejo v korenino in se naselijo v periciklu in floemu korenine. Razraščajo se po centralnem cilindru korenine in na površino, kjer se v nekaj dneh razvijejo novi sporangije, ki sproščajo zoospore. Te okužijo nove korenine in nove rastline. Cikel okužb se lahko v kratkem času velikokrat ponovi, če so za to ugodni pogoji. Na pojav in razširjanje okužbe vplivajo predvsem vlaga v tleh, temperatura in pH zemlje.

Okužbe so pogostejše v mokrih tleh (pogoste padavine, taljenje snega, zastajanje vode zaradi tipa tal). Optimalna temperatura za razvoj bolezni je med 10 in 17 °C, počasnejši pa je razvoj med 5 in 20 °C. Zato do okužb prihaja večinoma pozno v jeseni ali zgodaj spomladi, lahko pa tudi v milih zimah. Pomemben faktor je tudi pH; oospore najbolje kalijo v bazičnih tleh, v kislih tleh pa se hitreje razrašča micelij.

Preventivni ukrepi

Povzročitelja bolezni v nasade jagod zanesemo z okuženimi sadikami, zato je glavni način preprečevanja razširjanja okužb sajenje zdravih, certificiranih sadik. V nasadih preprečujemo pretirano zastajanje vode v tleh. Dobro se obnese sajenje na grebene in dvignjene gredice. Na tržišču so na voljo tudi odporne sorte.

Kemično zatiranje

Za zatiranje rdeče koreninske gnilobe v Sloveniji ni registriranih fungicidov. Aluminijev fosetil, ki je registriran za zatiranje usnjate gnilobe jagodnih plodov (Phytophthora cactorum) na prostem in v zaščitenih prostorih deloma zmanjšuje tudi okužbo z drugimi vrstami fitoftor.

EPPO and CABI. “Phytophthora fragariae” (PDF). Data Sheets on Quarantine Pests. European Union.

EPPO Global Database, Phytophthora fragariae (PHYTFR); https://gd.eppo.int/taxon/PHYTFR