Jagodni semenar ali Rjavonogi brzec

Kazalo: Jagodni semenar ali Rjavonogi brzec

Pseudoophonus rufipes De Geer, sin. Harpalus rufipes

Neja Marolt; december 2016

Uvod

Jagodni semenar ali rjavonogi brzec je domorodna vrsta hrošča krešiča (Carabidae), ki se hrani s semeni jagod. Poleg teh napada še razne druge rastline, npr. žita, stročnice in plevele. Aktiven je večinoma ponoči, podnevi pa se skriva med kamenji in listjem.

Poškodbe

Kot že ime pove, se hrošči in ličinke hranijo s semeni rastlin. Na jagodah povzročajo škodo hrošči, ki z nezrelih in zrelih plodov odstranjujejo seme. Plodove začnejo napadati pri velikosti premera 10 mm, najpogosteje v bližini tal. Plodovi začnejo na napadenih mestih gniti in se razbarvajo. V primeru, da poleg semen obgrizejo tudi plod, se začnejo naseljevati tudi saprofitske glive. Plodovi gnjijejo, plesen pa se lahko širi tudi na zdrave jagode.

Opis in bionomija

Jagodnega semenarja uvrščamo v družino krešičev (Carabidae), v skupino hroščev, kamor spadajo številni brzci. Večinoma gre za plenilce, ki se prehranjujejo predvsem s polži in ličinkami žuželk. Jagodni semenar je temno rjav do črn, podolgovato ovalen, dolg od 10 do 17 mm. Pokrovke ima prekrite z rumenimi dlačicami, noge in tipalke so rdeče rjave. Prezimijo odrasli osebki ali ličinke. Aktivni so že v začetku maja pa vse do novembra, ko nastopi diapavza. Samice v poznem poletju izležejo od 10 do 15 jajčec. Ličinke, ki se izležejo poleti, prezimijo, v poletnih mesecih naslednje leto pa se izležejo hrošči. V ugodnih razmerah (primerna temperatura in vlaga, širok izbor hrane) se lahko naselijo v skupinah po nekaj deset do sto hroščev na m2. Ugodne razmere za prezimovanje imajo v nasadih jagod v tunelih, ki jih gojijo na črni foliji in kjer uporabljajo slamnato steljo.

Slika 1: Jagodni semenar Harpalus rufipes (foto: arhiv KIS).

Zatiranje

Nekemični ukrepi

Ker se hrošči ne hranijo samo na jagodah, pač pa tudi s semeni številnih plevelov, ki jim hkrati nudijo zatočišče pred predatorji, je potrebno le te redno in natančno odstranjevati. Žito ne sme biti predposevek jagodam. Za zmanjšanje številčnosti hroščev lahko v nasadu nastavimo talne pasti, npr. plastične posode ali globoke kozarce, ki jih zakopljemo v zemljo. Hrošči padejo vanje in ne morejo ven. Pasti naj bodo postavljene v razdalji enega metra na obeh straneh grebenov. V pasti lahko postavimo še koščke mesa ali pa nalijemo raztopino kisa, ki privablja hrošče. Od objedanja jagod lahko hrošče odvrnemo tudi tako, da jim nastavimo prehranske vabe: npr. sojin drobljenec, namočen v mesno juho ali juho iz jušnih kock, ki ga potrosimo med jagode, ko opazimo prve poškodbe

Kemično zatiranje

Ker hrošči napadajo plodove v času zorenja in obiranja jagod, zatiranje z insekticidi ne pride v poštev.

Uporabljeni viri

Alford D. V. 2011. Plant pests. Harper Collins publishers, London: 500 str.

Birthisel S. K., Gallandt E. R., Jabbour R. 2014. Habitat effects on second-order predation of the seed predator Harpalus rufipes and implications for weed seedbank management. Bilogical control 70: 65-72

Brygadyrenko V. V., Reshetniak D. Y. 2014. Trophic preferences of Harpalus rufipes (Coleoptera, Carabidae) with regard to seeds of agricultural crops in conditions of laboratory experiment. Baltic J. Coleopterol. 14(2): 179-190

Gomboc S., Celar F. 1997. Novosti med škodljivci v slovenski hortikulturi. Zbornik predavanj in referatov s 3. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 241-245

Harrison S., Gallandt E. R. 2012. Behavioural studies of Harpalus rufipes De Geer: an important weed seed predator in Northeastern US agroecosystems. International journal of ecology: 6 str.

Hartke A., Drummond F. A., Liebman M. 1998. Seed feeding, seed cacahing, and burrowing behaviours of Harpalus rufipes De Geer larvae (Coleoptera: Carabidae) In the Maine potato agrosystem. Biological control 13: 91-100

Luff M. L. 1980. The biology of the ground beetle Harpalus rufipes in  astrawberry field in Northhumberland. Annals of applied bilogy (94): 153-164

Vrabl S.: Bolezni in škodljivci jagodičevja. 1992. ČZP Kmečki glas, Ljubljana: 98 str.