Jagodov cvetožer

Anthonomus rubi Herbst

Primož Žigon, september 2022

Uvod

Jagodov cvetožer spada v družino rilčkarjev (Curculionidae) in ga uvrščamo med najpomembnejše škodljivce jagod pri nas. Hrošček se sicer pojavlja v vseh predelih Evrope, vendar so v preteklosti o pojavu večjih škod poročali predvsem iz nekaterih severno evropskih držav. Poleg jagod škodljivec napada tudi maline, robide in nekatere druge vrste iz družine rožnic (Rosaceae).

Slika 1: Odrasel osebek jagodovega cvetožera (foto: A. Wibe, NORSØK).

Poškodbe

Škodo povzročajo samice, ki običajno v mesecu maju, odlagajo jajčeca v cvetne popke. Pri tem samica delno pregrizne cvetni pecelj, zato popek ovene in odpade. Značilno povešene ali odpadle popke lahko opazimo predvsem v času, ko se temperature zraka dvignejo nad 18 ⁰C.

Slika 2: Značilne poškodbe na cvetnih popkih jagod (foto: A. Wibe, NORSØK).

Opis in bionomija

Hrošči so majhni, dolgi 3 do 4 mm, črne sive barve in imajo značilen, daljši rilček. Škodljivec je univoltilna vrsta, kar pomeni, da razvije le en rod na leto. Prezimijo odrasli hrošči pod odmrlim listjem, v zgornjem delu tal. Ko spomladi temperatura tal doseže 10 do 14 ⁰C,  se ti pojavijo na rastlinah jagod, kjer se prehranjujejo z listi in nedozorelimi plodovi. Samice v mesecu maju prebadajo cvetne popke in vanje odlagajo jajčeca (eno jajčece na cvetni popek). Posamezna samica lahko odloži 20 do 30 jajčec in uniči prav toliko cvetnih popkov. V notranjosti popkov se po 5 do 10 dneh izležejo ličinke, dolge do 4 mm in umazano bele barve. Te se prehranjujejo z notranjostjo cvetnega popka, kjer se v 18 do 22 dneh tudi zabubijo. Iz bub se po nekaj dneh izležejo hrošči (julija). Do časa prezimovanja, običajno v mesecu septembru, se hroščki hranijo z listi jagod, s tem pa ne povzročajo gospodarsko pomembne škode.

Zatiranje

Preventivni ukrepi

V starejših nasadih se lahko škodljivec razmnoži v večjem obsegu, zato je priporočljivo najpozneje po treh sezonah nasade zamenjati in zasnovati na drugi lokaciji. Pri načrtovanju novih nasadov moramo paziti, da jih ne sadimo preblizu starejših nasadov ali preblizu gozdnega roba, kjer škodljivec običajno najlažje prezimi in se razmnožuje na drugih gostiteljskih vrstah. Stopnja napadenosti in izpada pridelka sta lahko različna tudi med sortami, kar je odvisno predvsem od določenih morfoloških lastnosti ter sposobnosti kompenzacije izpada poškodovanih cvetnih popkov. Večje škode lahko pričakujemo pri sortah, ki cvetijo dalj časa in bolj zgodaj, saj pri teh čas razvoja cvetov običajno sovpada z razvojem škodljivca.

Spremljanje poškodb in zastopanosti hroščev je odločilnega pomena za pravočasno ukrepanje in preprečevanje večje gospodarske škode. Ob pojavu cvetnih popkov moramo pozorno pregledovati nasade, da pravočasno ugotovimo pojav prvih poškodb že pred cvetenjem. Najbolj zanesljiv način spremljanja škodljivca temelji na uporabi feromonskih vab.

Slika 3: Feromonska vaba za spremljanje jagodovega cvetožera (foto: arhiv KIS).

Nekemično zatiranje

S feromonskimi vabami lahko izvajamo masovno lovljenje jagodovega cvetožera in s tem obvladamo manjše populacije ter preprečimo njihovo prerazmnožitev v nasadu. Mulčenje in plitva obdelava tal med grebeni lahko zmanjša možnost prezimitve škodljivca.

Kemično zatiranje

Škodljivca z uporabo insekticidov zatiramo v primeru, da je poškodovanih 2 do 5 % cvetnih popkov. Čeprav cvetovi v času škropljenja še niso odprti, moramo zaradi čebel in drugih opraševalcev, kljub vsemu škropiti v večernih urah.

Uporabljeni viri

Aasen S. S., Trandem N. 2006. Strawberry blossom weevil Anthonomus rubi Herbst (Col.: Curculionidae): relationships between bud damage, weevil density, insecticide use, and yield. Journal of Pest Science, 79, 3: 169-174

Koron D. 1997. Jagode-Pridelovanje in uporaba. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 120 str.

Krauß A., Steen C., Zebitz C. W. P. 2014. Phenology of the strawberry blossom weevil and damage in strawberries. V: 16th International Conference on Organic Fruit-Growing, Hohenheim, 14.–19. feb. 2014. Weinsberg. Foerdergemeinschaft Oekologischer Obstbau e.V. (FOEKO): 232-236

Manole T., Ionescu-Mălăncuş I. , Iculiţă P., Petrescu E. 2013. Anthonomus rubi (Herbst, 1795) (Coleoptera: Curculionidae) A new dangerous pest in the ecological crops of strawberry in the southern regions of Romania. Scientific Papers Series Management, Economic Engineering in Agriculture and Rural Development,  4, 13: 201-204

The Integrated Pest Management Manual for Minnesota Strawberry Fields. 2007. Minesota Department of Agriculture. 2nd Edition. St. Paul, Minesota: 45 str.

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 98 str.