Phytonemus pallidus (BANKS)
Jagodova pršica
Kazalo: Jagodova pršica
Matic Novljan; november 2016, posodobljeno januar 2023
Uvod
Jagodovo pršico uvrščamo v skupino mehkokožnih pršic. Škodo povzroča na jagodnjakih in jagodah ter na mnogih okrasnih rastlinah predvsem v zavarovanih prostorih. Poznamo jo tudi pod sinonimom ciklamina pršica. V literaturi jo lahko najdemo pod različnimi latinskimi imeni.
Uvrščena je na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)
Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin
Poškodbe
Jagodova pršica vbada mlade liste jagodnjaka in srka rastlinske sokove. Med srkanjem sokov izloča tudi strupene snovi, ki še dodatno prizadenejo napadene liste. Napadeni listi se neenakomerno razvijajo in so zato nepravilnih oblik, manjši in nerazprti. Listni peclji se ne razvijejo normalno in ostanejo kratki. Ob močnem napadu postanejo celotne rastline pritlikave in listi rjavkasto zeleno obarvani. Plodovi na napadenih rastlinah so majhni in izsušeni.
Slika 1: Značilno prizadet list zaradi jagodove pršice (foto arhiv KIS)
Slika 2: Ob močnem napadu jagodove pršice so cvetovi popolnoma uničeni (foto arhiv KIS)
Opis in bionomija
Odrasle pršice so velike približno 0,25 mm in bledo rjave barve. Prezimijo na koreninskem vratu. Prevladuje partenogenetsko razmnoževanje. Samice zalegajo jajčeca bele barve posamično na mlade odpirajoče se lističe ob koreninskem vratu sadik. Vsaka samica odloži do 90 jajčec. Zgodaj spomladi ob odganjanju jagod, začnejo zalegati neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo nimfe. Šele kasneje, v poletnem času, se pršice tudi parijo. Razmnožujejo se vse do oktobra ali novembra, odvisno od vremenskih razmer. Razvoj je hiter, od jajčeca do odrasle pršice traja le dva tedna, zato je nevarnost prerazmnožitve velika. Pršicam ugaja visoka relativna vlaga in temperature okoli 25 °C. Navadno imajo od šest do sedem rodov letno. Jagodova pršica se širi s sadilnim materialom, orodjem in z vetrom.
Slika 3: Poškodbe na rastlini zaradi napada jagodove pršice (foto arhiv KIS)
Varstvo
Nekemično
Populacija jagodove pršice se naravno zmanjša s spremembami vremena. Ohladitve močno upočasnijo njihov razvoj. Vzporedno s pršicami naraste tudi populacija plenilskih pršic, ki pripomorejo k zmanjšanju številu škodljivih pršic. Možen je tudi vnos plenilskih pršic Amblyseius spp., gojenih ali vnesenih iz starejših jagodovih nasadov. Zelo pomembno je natančno spremljanje prisotnosti pršic. Najbolj učinkovit pristop je toplotno tretiranje sadik ob vzpostavitvi novega sadovnjaka. Na ta način preprečimo vnos pršic v nov nasad. Takoj ko opazimo napadene rastline, jih odstranimo in uničimo (najbolje s sežiganjem), da preprečimo širjenje.
Kemično
Kemično zatiranje pršic ni priporočljivo, saj so sredstva s katerimi se zatira pršice škodljiva tudi za koristne, plenilske pršice. V kolikor je napad pršic zelo močan je kemično zatiranje neizogibno. Zatiranje s kemičnimi sredstvi je precej oteženo, saj so pršice izredno majhne in skrite pri koreninskem vratu. Pri izbiri sredstva moramo biti pozorni na njegov način delovanja. Poznamo sredstva, ki zatirajo le odrasle pršice in sredstva, ki zatirajo pršice v različnih razvojnih stadijih; tudi njihova jajčeca. Pogosto je ob pojavu simptomov že prepozno za učinkovito zatiranje te pršice. Pri nanosu sredstev za zatiranje, moramo zagotoviti dobro omočenost rastlin, zatiranje je najbolje opraviti po odstranitvi starega listja.
Viri
Alford D. V. 2011. Plant pests. London. HarperCollins: 500 str
Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman and Hall: 490 str
Ferrari M., Marcon E., Menta A. 1992. Fitopatologia ed entomologia agraria. Bologna. Edagricole – edizioni calderini: 746 str
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str
Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec:x 343. Str
Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.
Koron D. 1997.Jagode: Pridelovanje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas: 114 str
Mau R. F. L., Martin J. L. Stenotarsonemus pallidus (Banks)
http://www.extento.hawaii.edu/kbase/crop/type/s_pallid.htm (avgust, 2016)
Cyclamen Mite, University of Minnesota
http://cues.cfans.umn.edu/old/inter/inmine/Mitesc.html (avgust, 2016)