Otiorhynchus spp.
Jajčasti rilčkar
Kazalo: Jajčasti rilčkar
Matic Novljan; oktober 2016
Uvod
Jajčasti rilčkarji so hrošči, ki jih uvrščamo v rod Otiorrynchus. V Sloveniji je znanih kar 90 vrst rilčkarjev. Več kot 20 vrst rilčkarjev napada jagode, a najpogosteje se pojavljajo vrste Otiorhyncus ovatus L., O. sulcatus Fab. (brazdasti trsni rilčkar), O. rugosostriatus Goeze. Jajčasti rilčkarji so polifagne vrste in so v kmetijstvu pomembni škodljivci jagod. Škodo povzročajo tako v drevesnicah, kjer vzgajajo jagodne sadike kot v jagodnih nasadih. Škodljivci se s sadikami pogosto prenesejo na nova zemljišča, bodisi kot jajčeca ali kot ličinke.
Slika 1: Rilčkar Otiorhynchus spp. (foto: arhiv KIS)
Poškodbe
Hrošči ponoči objedajo liste, vendar ne povzročajo večje škode. Poškodovani listi (izjede podkvaste oblike na robovih listov) kažejo na prisotnosti škodljivca. Ličinke objedajo korenine, nato se zavrtajo v koreninski vrat in ga izjedajo. Listi napadenih rastlin lahko ob robu pordečijo, nato pa se posušijo in propadejo, pozneje propade cela rastlina. Na parcelah, ki so v neposredni bližini parcel, kjer poteka pridelava jagod, je možno pričakovati gospodarsko pomembno škodo zaradi ličink tudi že v prvem letu. Navadno pa ličinke v prvem letu ne povzročajo večje gospodarske škode. Ta lahko nastane v drugem letu, ko se napadene rastline, zaradi izjedenih koreninskih vratov, začnejo sušiti.
Slika 2: Močno napadene jagode hirajo in ostanejo pritlikave (foto: arhiv KIS)
Slika 3: Po robovih listov so vidne izjede (foto: arhiv KIS)
Opis in bionomija
Hrošči so svetleče rjave do črne barve, veliki od 5 mm do 11 mm, odvisno od vrste. Na hrbtni strani pokrovk imajo dobro vidne vrste vdolbinic. Hrošči se izlegajo iz bub od konca junija do konec avgusta in so vsi ženskega spola. Samcev ni oziroma so redki. Razmnoževanje jajčastih rilčkarjev je nespolno – partenogenetsko (samicam se ni potrebno pariti). Odrasli hrošči ne letajo. Aktivni so ponoči, čez dan pa se skrivajo ob stebelni bazi rastlin. Samice brez oploditve ležejo jajčeca v skupke v zgornji plati zemlje ali celo na površju od sredine julija do sredine septembra. Jajčeca so okrogla in od začetka svetleča, pozneje porjavijo in postanejo sluzasta. Iz jajčec se izlegajo ličinke skozi celo poletje, vrh izleganja je v sredini septembra. Ličinke so kremno bele barve z rjavo glavo. So debele, zavite v obliki črke C, dolge od 6 mm do 10 mm in gredo skozi pet ali šest razvojnih stopenj. Razvijajo in prehranjujejo se do prve pozebe. Če pa je mila zima, se lahko prehranjujejo skozi celo obdobje. Jajčeca in manjše ličinke ne preživijo zime. Prezimule ličinke se spomladi (med aprilom in junijem) zabubijo. Razvojni krog hroščev traja eno leto (skozi dve koledarski leti), tako imajo hrošči le eno generacijo na leto.
Zatiranje
Zatiranje oziroma omejevanje škode zaradi jajčastega rilčkarja temelji predvsem na preventivnih ukrepih. Trenutno ni registriranega nobenega sredstva za zatiranje jajčastega rilčkarja.
Preventivni ukrepi in nekemično zatiranje
Od vseh ukrepov je gotovo najpomembnjše dosledno in pravilno izvajanje kolobarja. Jagod ne sadimo na isto zemljišče pet ali več let. Pred jagodami sejemo kulturo, ki ni gostitelj jajčastega rilčkarja (npr. žita). V kolikor kolobarja iz različnih vzrokov ne moremo izvajati, pred ponovnih sajenjem jagod obvezno odstranimo vse stare sadike. Priporočljivo je tudi, da so zemljišča na katerih se pridelujejo jagode med seboj čim bolj oddaljena. Uporabljamo le zdrave certificirane sadike, saj so jajčeca ali ličinke hrošča pogosto že na kupljenih sadikah. Priporočljivo je spremljanje pojava odraslih hroščev z namenom določanja stopnje napadenosti. Nasade jagod se pregleduje v toplih mirnih nočeh. Med sadike jagod se lahko nastavi tudi kartonaste ploščice, pod katere se hrošči skrivajo in jih lahko tam najdemo čez dan. Ker hrošči ne letijo, je možno zemljišče tudi fizično zavarovati z jarkom.
Ličinke brazdastega trsnega rilčkarja zatira entomoptogena ogorčica Heterorabditis bacteriofora, pripravek Nematop, v prodaji pa je na voljo tudi pripravek Nematop®Rilčkar-stop, kateri vsebuje entomopatogene ogorčice Steinernema carpocapsea. Pri uporabi ogorčic moramo zagotoviti stalno vlažno okolje, kajti ogorčice so zelo občutljive na izsušitev in neposredno sončno svetlobo. Zelo je priporočljiva tudi uporaba foliarnih žveplovih gnojil in fungicidov, saj imajo odvračalen učinek na odrasle hrošče.
Uporabljeni viri
Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.
Koron D. 1997.Jagode: Pridelovanje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas: 114 str
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str
Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of strawberry,raspberry and blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 43. str.
Milevoj M. 2011. Biotično zatiranje škodljivcev v zavarovanih prostorih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. Ljubljana: 84 str.
Rosenstiel R.G.1955. Strawberry root weevil control. Agricultural experiment station Oregon state college Corvallis
http://ir.library.oregonstate.edu/xmlui/bitstream/handle/1957/24024/CLNO5465-1955.pdf?sequence=1 (januar 2023)