Ječmenova gola snet

Ustilago nuda [Jens.] Rostr.

Primož Žigon, december 2016

Med sneti poleg drugih uvrščamo tudi glive iz rodu Ustilago, ki so še posebej v preteklosti na ječmenu in pšenici lahko povzročale nastanek gospodarsko pomembnih bolezni. Danes je pomen sneti manjši zaradi uporabe certificiranega semena, razkuževanja semena s fungicidi in setve odpornejših sort. Kljub temu lahko značilne simptome na njivah ječmena opazimo vsako leto. Večja možnost za pojav bolezni je tam, kjer sejejo doma pridelano, nerazkuženo seme in pri ekološki pridelavi ječmena. Poleg gole ječmenove sneti, ki se pogosteje pojavlja v območjih z višjo zračno vlažnostjo ter obilnejšimi padavinami, se lahko na ječmenu pojavi tudi ječmenova pokrita snet (Ustilago hordei [Pers.] Lagerh.), ki ji prija bolj topla in suha klima, vendar je v Sloveniji zelo redka. Ista gliva, ki povzroča ječmenovo golo snet lahko okuži tudi pšenico in povzroči prašnato pšenično snet, toda na pšenici je v Sloveniji že vrsto let nismo opazili.

Značilni simptomi okužbe z golo snetjo na ječmenu se pojavijo šele v času klasenja, čeprav je bila gliva navzoča že v semenu ob setvi. Gliva v času razvoja raste skupaj z rastlino, dokler njen micelij ne preraste semenske zasnove. Namesto zelenih se razvijejo snetljivi klaski, njihova notranjost pa je spremenjena v suho, črno-rjavo prašnato gmoto spor. Običajno okužene rastline klasijo nekoliko prej in jih med zdravim klasjem zelene barve zlahka opazimo. Ko dež in veter spereta in razpihata spore, ostane od klasa le še klasno vreteno. V redkih primerih lahko simptomi okužbe pred ali v času klasenja, nastanejo tudi na zastavičarju in se kažejo v obliki, rumenkastih prog.

Slika 1 in 2: Ječmenova gola snet (levo) ter desno okuženi in zdravi klasi ječmena (foto: arhiv KIS)

Gliva se ohranja v obliki micelija, znotraj embria ječmenovih zrn. Okuženo zrno ima običajen izgled in je normalno kalivo, zato takšnega semenskega materiala ne moremo vizualno ločiti od zdravega. Rast glive se aktivira z začetkom kalitve semena in se nadaljuje skupaj z razvojem poganjkov. Vse dele klasne zasnove, razen klasnih vreten, ki nosijo klaske, gliva preraste in v času klasenja se hife gliv spremenijo v teliospore. V času cvetenja krhka semenska ovojnica poči, spore, ki jih raznaša veter, pa preko brazde odprtih cvetov okužujejo sosednje klase. Micelij glive raste v razvijajočem se embriu in se tam ohrani do setve v naslednjih letih. V povprečju se spore prenašajo v polmeru 10 metrov od vira okužbe (snetljivih klasov). Do večjih razsežnosti okužb prihaja predvsem v primeru zmerno toplih in vlažnih vremenskih razmer (16-22 ⁰C), ki spodbujajo razvoj teliospor ter podaljšujejo obdobje cvetenja ječmena.

Preventivni ukrepi

Setev certificiranega in razkuženega semena preprečuje pojav ječmenove gole sneti. Pred uveljavitvijo uporabe kemičnih sredstev za zaščito semen, je potekalo tretiranje semen z vročo in mrzlo vodo, po naslednjem postopku:

  • Seme predhodno namočijo v toplo vodo (20 ⁰C) in po petih urah odcedijo.
  • Seme nato najprej za 1 minuto potopijo v vodo z 49 ⁰C ter nato za natanko 11 min v vodo z 52 ⁰C.
  • Po toplotni obdelavi takoj sledi hlajenje semena v mrzli vodi in sušenje.

Opisan postopek je zaradi omejenega nabora sredstev za tretiranje še danes edini način razkuževanja in priprave ekološko certificiranega semena. Na območjih, kjer bolezen predstavlja gospodarsko pomembnejši problem, je v veljavi tudi setev odpornih sort.

Kemično zatiranje

Kemično tretiranje velja za najbolj učinkovit in ekonomsko upravičen ukrep zatiranja ječmenove gole sneti. V nasprotju z nekaterimi drugimi glivami, ki se ohranjajo na površini semena, uporaba površinskih fungicidov ni učinkovita za zatiranje ječmenove gole sneti. Bolezen lahko učinkovito zatiramo zgolj z uporabo sistemičnih fungicidov, pri katerih se aktivna snov v začetku kalitve premešča v notranjost semena in uniči micelij.

Seme se sme tretirati s fungicidi le v napravah, ki imajo certifikat o skladnosti, ki se zahteva za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Tretiranje semena smejo izvajati le za to dejavnost registrirana podjetja.

Compendium of Barley Deseases. 1982. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 78 str.

Gerstenflugbrand. www.pflanzenkrankheiten.ch (maj 2016)

Žerjav M. in Rutar R. 1997. Okužba semenskih posevkov ozimnega ječmena in semenskega materiala v prometu z ječmenovo golo snetjo (Ustilago nuda [Jens.] Rostr.). Zbornik referatov in predavanje s 3. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Str: 277-283