Jesenov zavrtač ali kostanjev zavrtač ali modro sitce

Kazalo: Jesenov zavrtač ali kostanjev zavrtač ali modro sitce

Zeuzera pyrina L.

Špela Modic, Igor Nekrep; december 2022

Uvod

Modro sitce je nočni metulj, ki ga uvrščamo v družino lesovrtov ali lesnih zavrtačev (CassidaeCossidae, Lepidoptera). Zanje Za modro sitce je značilno, da se gosenice hranijo v lesu različnih vrst listavcev. Napada številne lesnate rastline, med lupinarji najraje napada oreh in mandljevec, od sadnega drevja jablano, hruško, češnjo, slivo in tudi oljko. Lahko se naseli tudi v poganjkih ribeza. Napadene rastline hirajo in se ob močnem napadu posušijo.

Slika 1 : Gosenica modrega sitca v veji jablane (foto: arhiv KIS)

Slika 2: Gosenica modrega sitca iz ribeza (foto: arhiv KIS)

Poškodbe

Modro sitce napada lesnate rastline, med katerimi so številne pomembne sadne vrste. Znanih je več kot 125 gostiteljskih vrst iz vsaj 22 rastlinskih družin, med katerimi so pogosto napadene sledeče: javor (Acer), jablana (Malus), hruška (Pyrus), jesen (Fraxinus), breza (Betula), hrast (Quercus), rododendron (Rhododendron), jerebika (Sorbus), vrba (Salix), bukev (Fagus), in koščičarji iz rodu Prunus (sliva, breskvabreskev, češnja, marelica) in ribez (Ribes). Napada zdrava drevesa, predvsem tista v sušnem stresu.

Vidni simptomi napada so izletne odprtine velike premera 7-12 mm (premer), vhodne izvrtine in črvina na dnišču debla kot tudi v pazduhah starejših vej. Listje napadenih rastlin se predčasno razbarva, poganjki se sušijo, veje na mestih galerij se ob upogibanju zlomijo. V primeru močnega napada drevo veni, hira, mlajša drevesa se lahko v celoti posušijo.

Slika 3: Javorji napadeni z gosenicami modrega sitca hirajo (foto: arhiv KIS).

Slika 4: Izletna odprtina modrega sitca - Zeuzera pyrina L. na javorju Acer sp. (foto: arhiv KIS)

Slika 5: Črvina ob dnišču debla (foto: arhiv KIS)

Opis in bionomija

Metulj ima v osnovi bela krila s številnimi majhnimi kovinsko modrimi do črnimi pegami, podobno je obarvano tudi telo. Njihov rRazpon kril je pri samcih med 35 in 40 mm, ter pri samicah od 50 do 60 mm. Samica ima nitaste, samec pa peresaste tipalke. Metulji so aktivni ponoči in letajo od konca maja do konca avgusta. Najdemo jih tako v gozdovih kot v nasadih sadnega drevja in tudi v vrtovih. Njihov rRazvoj poteka dva ali tri leta, odvisno od okoljskih razmer, v toplješih predelih lahko tudi že v enem letu. Poleti po parjenju samice v juniju ali juliju odložijo več 100 jajčec na rastlinske dele, ponavadi običajno na brste in v razpoke lubja. Jajčeca so dolga 1 mm, ovalne oblike ter roza do oranžne barve. Iz jajčec se po približno 10 dneh izležejo gosenice, ki se zavrtajo v les. Pogosto izberejo najbližji brst ali mesto, kjer se veja stika z deblom. Gosenica zadnje stopnje je velikadoseže dolžino od 50 do 60 mm, . Je rumenkasto-oranžna z majhnimi črnimi pikami na vsakem segmentu. Glava in zgornji del oprsja sta svetleča črna. Mlajše stopnje gosenic so roza barve. Gosenica se Ssprva se prehranjuje v strženu poganjkov in vej, pozneje vrta rove v debelejših delih drevesa. , Pri tem povzroča rove in za seboj pa izriva črvino. Rovi v lesu so lahko dolgi 40 cm in več. Buba v kokonu deloma štrli iz vrtine in v dolžino meri 25-35 mm ter je rdečerjave barve. Metulji ne povzročajo škode, saj se ne hranijo in živijo le dober teden dni.

Varstvo

Zatiranje modrega sitca je oteženo, ker poteka njegov razvoj večinoma v lesu. Širjenje škodljivca lahko omejimo mehansko, npr., s kovinsko žico gremo v odprtino, v kateri se prehranjuje gosenica in jo uničimo ali pa napadene veje odžagamo in zažgemo. V primeru močnega hiranja celega drevesa je smiselno drevo požagati in uničiti.
Druga možnost omejevanja populacije je masovni izlov metuljev, ki ga izvajamo s pomočjo feromonskih vab specifičnih za modro sitce, ki jih je mogoče kupiti in se dobijo pri različnih ponudnikih na spletu. V nasadih za zatiranje škodljivca nimamo registriranih ustreznih pripravkov in kemičnega varstva ne izvajamo.

Zatiranje gosenic z entomopatogenimi ogorčicami (Steinernema carpocapsae, Heterorhabditis bacteriophora) se je izkazalo kot učinkovito tako v laboratorijskih poskusih kot na prostem, še boljši rezultati so bili v kombinaciji z Bacillus thuringiensis.

Viri

Alford D. V. 2014. Pests of fruit crops: a color handbook. 2nd ed. Boca Raton, CRC Press: 434 str.

CABI Compendium. 2022. Zeuzera pyrina (wood leopard moth), CABI International. https://www.cabidigitallibrary.org/doi/10.1079/cabicompendium.57497 (16.12.2022)

Castellari P. L. 1986. Zeuzera pyrina L. (Lep. Cossidae): indagini biologiche e prove in campo sull’attrattività di miscele di componenti del feromone sessuale. Bollettino dell’Istituto di entomologia della Universita degli studi di Bologna, 40: 239-270

El-Ashry R. M., El-Sheikh M., Azazi A., Arafa O. 2018. Field control of Synanthedon myopaeformis Borkh and Zeuzera pyrina L. using entomopathogenic nematodes, insecticides and microbial agents. Egyptian Journal of Agronematology, 17(2): 121-131

Hegazi E., Khafagi W. E., Konstantopoulou M., Raptopoulos D., Tawfik H., El-Aziz G. A., Abd El-Rahman S. M., Atwa A., Aggamy E., Showeil S.  2009. Efficient Mass-Trapping Method As an Alternative Tactic for Suppressing Populations of Leopard Moth (Lepidoptera: Cossidae). Annals of the Entomological Society of America, 102(5): 809-818.

Pavlin K., Tomše S.  2005. Spremljanje pojava lesnih zavrtačev v intenzivnih nasadih na Dolenjskem, Beli Krajini in Posavju. V: Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, 8.-10. marec 2005, Zreče, Slovenija. Maček J. (ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 464-469 str.

Prirodoslovni muzej Slovenije. 2022. Imenik slovenskih imen nevretenčarjev. http://anthrenus.pms-lj.si/imenik/imenik.php (Dostop: 16.12.2022)

Salari E., Karimi J., Harandi M. F., Nameghi H. S. 2021. Comparative infectivity and biocontrol potential of Acrobeloides k29 and entomopathogenic nematodes on the leopard moth borer, Zeuzera pyrina. Biological Control, 155: 104526

Solar A. 2019. Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 247 str.