Jesenov zavrtač ali kostanjev zavrtač ali modro sitce

Modro sitce je nočni metulj, ki ga uvrščamo v družino lesovrtov ali lesnih zavrtačev (CassidaeCossidae, Lepidoptera). Zanje Za modro sitce je značilno, da se gosenice hranijo v lesu različnih vrst listavcev. Napada številne lesnate rastline, med lupinarji najraje napada oreh in mandljevec, od sadnega drevja jablano, hruško, češnjo, slivo in tudi oljko. Lahko se naseli tudi v poganjkih ribeza. Napadene rastline hirajo in se ob močnem napadu posušijo.

Modro sitce napada lesnate rastline, med katerimi so številne pomembne sadne vrste. Znanih je več kot 125 gostiteljskih vrst iz vsaj 22 rastlinskih družin, med katerimi so pogosto napadene sledeče: javor (Acer), jablana (Malus), hruška (Pyrus), jesen (Fraxinus), breza (Betula), hrast (Quercus), rododendron (Rhododendron), jerebika (Sorbus), vrba (Salix), bukev (Fagus), in koščičarji iz rodu Prunus (sliva, breskvabreskev, češnja, marelica) in ribez (Ribes). Napada zdrava drevesa, predvsem tista v sušnem stresu.

Vidni simptomi napada so izletne odprtine velike premera 7-12 mm (premer), vhodne izvrtine in črvina na dnišču debla kot tudi v pazduhah starejših vej. Listje napadenih rastlin se predčasno razbarva, poganjki se sušijo, veje na mestih galerij se ob upogibanju zlomijo. V primeru močnega napada drevo veni, hira, mlajša drevesa se lahko v celoti posušijo.

Metulj ima v osnovi bela krila s številnimi majhnimi kovinsko modrimi do črnimi pegami, podobno je obarvano tudi telo. Njihov rRazpon kril je pri samcih med 35 in 40 mm, ter pri samicah od 50 do 60 mm. Samica ima nitaste, samec pa peresaste tipalke. Metulji so aktivni ponoči in letajo od konca maja do konca avgusta. Najdemo jih tako v gozdovih kot v nasadih sadnega drevja in tudi v vrtovih. Njihov rRazvoj poteka dva ali tri leta, odvisno od okoljskih razmer, v toplješih predelih lahko tudi že v enem letu. Poleti po parjenju samice v juniju ali juliju odložijo več 100 jajčec na rastlinske dele, ponavadi običajno na brste in v razpoke lubja. Jajčeca so dolga 1 mm, ovalne oblike ter roza do oranžne barve. Iz jajčec se po približno 10 dneh izležejo gosenice, ki se zavrtajo v les. Pogosto izberejo najbližji brst ali mesto, kjer se veja stika z deblom. Gosenica zadnje stopnje je velikadoseže dolžino od 50 do 60 mm, . Je rumenkasto-oranžna z majhnimi črnimi pikami na vsakem segmentu. Glava in zgornji del oprsja sta svetleča črna. Mlajše stopnje gosenic so roza barve. Gosenica se Ssprva se prehranjuje v strženu poganjkov in vej, pozneje vrta rove v debelejših delih drevesa. , Pri tem povzroča rove in za seboj pa izriva črvino. Rovi v lesu so lahko dolgi 40 cm in več. Buba v kokonu deloma štrli iz vrtine in v dolžino meri 25-35 mm ter je rdečerjave barve. Metulji ne povzročajo škode, saj se ne hranijo in živijo le dober teden dni.

Zatiranje modrega sitca je oteženo, ker poteka njegov razvoj večinoma v lesu. Širjenje škodljivca lahko omejimo mehansko, npr., s kovinsko žico gremo v odprtino, v kateri se prehranjuje gosenica in jo uničimo ali pa napadene veje odžagamo in zažgemo. V primeru močnega hiranja celega drevesa je smiselno drevo požagati in uničiti.
Druga možnost omejevanja populacije je masovni izlov metuljev, ki ga izvajamo s pomočjo feromonskih vab specifičnih za modro sitce, ki jih je mogoče kupiti in se dobijo pri različnih ponudnikih na spletu. V nasadih za zatiranje škodljivca nimamo registriranih ustreznih pripravkov in kemičnega varstva ne izvajamo.

Zatiranje gosenic z entomopatogenimi ogorčicami (Steinernema carpocapsae, Heterorhabditis bacteriophora) se je izkazalo kot učinkovito tako v laboratorijskih poskusih kot na prostem, še boljši rezultati so bili v kombinaciji z Bacillus thuringiensis.