Jesenov zavrtač ali modro sitce

Zeuzera pyrina L.

Špela Modic; oktober 2020

Modro sitce je nočni metulj, ki ga uvrščamo v družino lesnih zavrtačev (Cassidae, Lepidoptera). Zanje je značilno, da se gosenice hranijo v lesu različnih vrst listavcev. Napada številne lesnate rastline, med lupinarji najraje napada oreh in mandljevec, od sadnega drevja jablano, hruško češnjo, slivo in tudi oljko. Lahko se naseli tudi v poganjkih ribeza. Napadene rastline hirajo in se ob močnem napadu posušijo.

Slika 1 : Gosenica modrega sitca v veji jablane (foto: arhiv KIS)

Modro sitce slika 1

Slika 2: Gosenica modrega sitca iz ribeza (foto: arhiv KIS)

Modro sitce slika 2

Modro sitce napada lesnate rastline, med katerimi so številne pomembne sadne vrste. Znanih je več kot 125 gostiteljskih vrst, med katerimi so pogosto napadene sledeče: javor (Acer), jablana (Malus), hruška (Pyrus), jesen (Fraxinus), breza (Betula), hrast (Quercus), rododendron (Rhododendron), jerebika (Sorbus), vrba (Salix), bukev (Fagus) in koščičarji iz rodu Prunus (sliva, breskva, češnja, marelica in ribez (Ribes). Napada zdrava drevesa, predvsem tista v sušnem stresu.

Vidni simptomi napada so izletne odprtine velike 7-12 mm (premer), vhodne izvrtine in črvina na dnišču debla kot tudi v pazduhah starejših vej. Listje napadenih rastlin se predčasno razbarva, poganjki se sušijo, veje na mestih galerij se ob upogibanju zlomijo. V primeru močnega napada drevo veni, hira, mlajša drevesa se lahko v celoti posušijo.

Slika 3: Javorji napadeni z gosenicami modrega sitca hirajo (foto: arhiv KIS).

Modro sitce Slika 3

Slika 4: Izletna odprtina modrega sitca - Zeuzera pyrina L. na javorju Acer sp. (foto: arhiv KIS)

Modro sitce slika 4

Slika 5: Črvina ob dnišču debla (foto: arhiv KIS)

Modro sitce slika 5

Metulj ima v osnovi bela krila s številnimi majhnimi kovinsko modro pegami. Njihov razpon je pri samcih med 35 in 40 mm ter pri samicah od 50 do 60 mm. Samica ima nitaste, samec pa peresaste tipalke. Metulji so aktivni ponoči in letajo od konca maja do konca avgusta. Najdemo jih tako v gozdovih kot v nasadih sadnega drevja in tudi v vrtovih. Njihov razvoj poteka dva ali tri leta, odvisno od okoljskih razmer. Poleti po parjenju samice odložijo več 100 jajčec na rastlinske dele, ponavadi na brste in v razpoke lubja. Iz jajčec se po približno 10 dneh izležejo gosenice, ki se zavrtajo v les. Pogosto izberejo najbližji brst ali mesto, kjer se veja stika z deblom. Gosenica je velika od 50 do 60 mm, rumenkasto-oranžna z majhnimi črnimi pikami na vsakem segmentu. Glava in zgornji del oprsja sta svetleča črna. Sprva se prehranjuje v strženu poganjkov in vej, pozneje vrta rove v debelejših delih drevesa. Pri tem povzroča rove in za seboj izriva črvno. Buba v kokonu deloma štrli iz vrtine. Metulji ne povzročajo škode, saj se ne hranijo in živijo le dober teden dni.

Zatiranje modrega sitca je oteženo, ker poteka njegov razvoj večinoma v lesu. Širjenje škodljivca lahko omejimo mehansko npr., s kovinsko žico gremo v odprtino, v kateri se prehranjuje gosenica in jo uničimo ali pa napadene veje odžagamo in zažgemo. V primeru močnega hiranja celega drevesa je smiselno drevo požagati in uničiti.
Druga možnost omejevanja populacije je masovni izlov metuljev, ki ga izvajamo s pomočjo feromonskih vab specifičnih za modro sitce in se dobijo pri različnih ponudnikih na spletu. V nasadih za zatiranje škodljivca nimamo registriranih ustreznih pripravkov in kemičnega varstva ne izvajamo.

Pavlin, K., Tomše, S. 2005. Spremljanje pojava lesnih zavrtačev v intenzivnih nasadih na Dolenjskem, Beli Krajini in Posavju. Zbornik predavanj in referatov 7. Slo. posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, 2005, 464-469 str. Hegazi,

E. in sod. 2009. Efficient Mass-Trapping Method As an Alternative Tactic for Suppressing Populations of Leopard Moth (Lepidoptera: Cossidae). BioOne.
https://www.cabi.org/isc/datasheet/57497

Solar A., 2019. Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana. ČZD Kmečki glas, 247 str.