Južna plodovrtka

Helicoverpa armigera Hübner

Neja Marolt in Špela Modic; november 2019

Južno plodovrtko uvrščamo v skupino migratornih sovk. Vrsta k nam prileti od drugod, zato se sporadično pojavlja po vsej Sloveniji, možne pa so tudi lokalne prerazmnožitve. Vrsta je aktivna ponoči. Škodo povzročajo gosenice s prehranjevanjem na številnih gojenih rastlinah, med katerim so najpogostejše plodovke, hmelj, fižol in druge stročnice, konoplja, lucerna, soja, lan, okrasne rastline lahko pa tudi koruza, sončnice, krompir in sirek. V večjem obsegu se na solatnicah pojavlja kot škodljivka predvsem v zavarovanih prostorih, kjer so temperature ter zračna vlaga višje in ugodnejše za njen razvoj.

Na solatnicah lahko gosenice južne plodovrtke povzročajo škodo v vseh razvojnih fazah. Gosenice se zavrtajo skozi kocen v notranjost glave, kjer se uspešno skrivajo vse dokler ni opazno propadanje solate. Zaradi mehanskih poškodb, ki jih povzročajo s prehranjevanjem so rastline dodatno podvržene glivičnim in bakterijskim okužbam ter gnitju.

Telo metuljev južne plodovrtke je svetlo rjavo, precej čokato, dolgo 16-18 mm. Prednja krila so rumeno rjava ali sivkasto rjava s precej široko, nekoliko temnejšo progo, njihov razpon pa je 30-40 mm. Zadnja krila so nekoliko svetlejša, na zunanjem robu obrobljena s široko, temno sivo ali rjavo progo in dvema svetlejšima pegama na njej. Jajčeca so 0,6 mm velika so na začetku bledo rumena, kasneje zelenkasta in na koncu, tik pred izleganjem ličink, temno rjava. Mlade, rumenkasto bele do rdečkasto rjave gosenice (prva dva razvojna stadija) so na začetku dolge 3 mm. Barva višjih razvojnih stadijev gosenic je precej raznolika, od slamnato rumene, rožnate, rdečkasto rjave, različnih odtenkov zelene pa do skoraj črne. Vzdolž telesa potekajo temnejše in svetlejše linije. Odrasle gosenice merijo v dolžino 35, po nekaterih podatkih tudi do 40 mm. Buba je temno rjava do rdeče rjava, dolga 15-20 mm.

Južna plodovrtka ima dva rodova letno, tretji rod prezimi kot buba v tleh. Pri nas prezimi na prostem le izjemoma, pogosteje pa kot buba v rastlinjakih. Iz bub tretjega rodu se spomladi, ko so tla dovolj ogreta (16-17 °C na globini do 10 cm) oziroma, ko srednja dnevna temperatura doseže 18-20 °C razvijejo metulji. Metulji letajo od konca maja do oktobra. Odlaganje jajčec se začne v začetku junija, tri do štiri dni po pojavu samic. Ena samica odloži povprečno med 500 do 1000, včasih tudi do 3000 jajčec, odlaga jih posamezno v bližino listov. Iz jajčec se pri 25 °C izležejo gosenice po treh, pri 17 °C pa po devetih dneh. Razvoj gosenic, ki poteka navadno prek šestih (5-8) razvojnih stopenj, je v ugodnih okoljskih razmerah sorazmerno hiter (19-26 dni pri 25 °C). Odrasle gosenice se zavlečejo v tla v globino 2-10 cm, kjer se zabubijo. Stadij bube traja od 8-21 dni. Buba tretjega rodu prezimi. To je stadij mirovanja južne plodovrtke, ki v zmernih rastnih razmerah traja od enega meseca pa do več kot 175 dni.

Slika 1: Buba južne plodovrtke (foto: arhiv KIS).

buba Halicoverpa armigera 25.9.2018  (1) (2)

Slika 2: Gosenica južne plodovrtke (foto: arhiv KIS).

Južna plodovrtka_gosenica_ŠM (3)

Preventivni ukrepi in nekemično zatiranje

Predhodna obdelava tal pred presajanjem sadik in kasnejše okopavanje lahko učinkovito zmanjšajo število bub in gosenic v tleh. Skrb za zračnost posevka sodi med pomembne preventivne ukrepe pri obvladovanju škodljivih gosenic, saj se te hitreje množijo in širijo v posevkih, kjer je zaradi zapleveljenosti zračna vlaga višja. Med rastno dobo je priporočljivo redno pregledovanje rastlin na prisotnost gosenic južne plodovrtke in njenih naravnih sovražnikov, ki lahko zmanjšajo populacijo pod prag škodljivosti. Južna plodovrtka ima številne naravne sovražnike, med katerimi so najpogostejše osice iz rodu Trichogramma. Parazitirana jajčeca, ki postanejo črne barve hitro ločimo od zdravih bledo rumenih. Pri nas omenjene osice še niso uvrščene na seznam domorodnih organizmov za biotično varstvo rastlin, zato je dovoljenje za njihovo vnašanje potrbno pridobiti pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tuji viri še navajajo, da med učinkovite sovražnike plodovrtke sodijo še Hyposoter exiguae, Orious spp., Geocoris spp. in nukleopolihedrovirus. Pri nas so zatiranje gosenic plodovrtke na voljo pripravki na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis.

Kemično zatiranje

Zatiranje gosenic sovk je precej zapleteno. Mlajši razvojni stadiji gosenic so neprimerno bolj občutljivi na insekticide kot starejši. Čim starejše so gosenice, tem težje jih je zatirati, zaradi česar je zelo pomembno pravočasno odkriti napad. Za zatiranje se odločamo na podlagi pregleda posevka. Kritično število: 2 do 3 gosenice najnižjih razvojnih stadijev na m2 ali ena gosenica višjih razvojnih stadijev na m2. Kadar je dosežen prag škodljivosti lahko uporabite katerega izmed registriranih insekticidov.

CABI. Helicoverpa armigera (cotton bollworm).

https://www.cabi.org/isc/datasheet/26757 (november 2019)

Čergan, Z., Jejčič, V., Knapič, M., Modic, Š., Moljk, B., Poje, T., Simončič, A., Sušin, J., Urek, G., Verbič, J., Vrščaj, B., Žerjav, M. 2008. Koruza. Založba kmečki glas: 314 str.

UC IPM. Corn earworm and tobacco budworm.

https://www2.ipm.ucanr.edu/agriculture/lettuce/Corn-earworm-and-Tobacco-budworm/ (november 2019)