Južna plodovrtka na plodovkah

Helicoverpa armigera (Hbn.)

Špela Modic; november 2022

Uvod

Južno plodovrtko uvršamo v skupino migratornih sovk (Noctuidae). Vrsta k nam prileti od drugod, zato se sporadično pojavlja po vsej Sloveniji, možne pa so tudi lokalne prerazmnožitve. Vrsta je aktivna ponoči. Ker je polifag, je njen izbor gostiteljski rastlin širok in ni omejena le na eno rastlinsko vrsto. Je karantenski škodljivi organizem za sadike pelargonij, nageljnov, krizantem in razhudnikovk (Solanaceae). V zadnjih letih se pojavlja v večjem obsegu kot škodljivka v zavarovanih prostorih, kjer se ukvarjajo s pridelavo gojenih rastlin. Poleg tega povzroča škodo tudi na okrasnih rastlinah in vinski trti.

Poškodbe

Škodo povzročajo gosenice s prehranjevanjem na številnih gojenih rastlinah med katerimi so plodovke, hmelj, fižol in druge stročnice, konoplja, lucerna, soja, lan, lahko pa tudi koruza, sončnice, krompir in sirek. Od plodovk pogosto napada paradižnik, jajčevec in papriko. Gosenice se v zelene plodove zavrtajo pri peclju in stikih z drugimi plodovi. Pri koruzi se gosenica hrani z zrnjem, pri paradižniku pa gosenice delajo škodo na plodovih, kjer z zavrtavanjem v zelene plodove povzročajo izmaličenje, na dozorevajočih plodovih pa površinske poškodbe. Pridelek je posledično podvržen glivičnim ter bakterijskim okužbam in gnitju. Veliko gospodarsko škodo povzroča predvsem v južnih predelih Evrope, kjer so populacije škodljivca največje.

Opis in bionomija

Telo metuljev južne plodovrtke je svetlo rjavo, precej čokato, dolgo 16-18 mm. Prednja krila so rumeno rjava ali sivkasto rjava s precej široko, nekoliko temnejšo progo, njihov razpon pa je 30-40 mm. Zadnja krila so nekoliko svetlejša, na zunanjem robu obrobljena s široko, temno sivo ali rjavo progo in dvema svetlejšima pegama na njej. Jajčeca so 0,6 mm velika so na začetku bledo rumena, kasneje zelenkasta in na koncu, tik pred izleganjem ličink, temno rjava. Mlade, rumenkasto bele do rdečkasto rjave gosenice (prva dva razvojna stadija) so na začetku dolge 3 mm. Barva višjih razvojnih stadijev gosenic je precej raznolika, od slamnato rumene, rožnate, rdečkasto rjave, različnih odtenkov zelene pa do skoraj črne. Vzdolž telesa potekajo temnejše in svetlejše linije. Odrasle gosenice merijo v dolžino 35, po nekaterih podatkih tudi do 40 mm. Buba je temno rjava do rdeče rjava, dolga 15-20 mm.

Južna plodovrtka ima dva rodova letno, tretji rod prezimi kot buba v tleh. Pri nas prezimi na prostem le izjemoma, pogosteje pa kot buba v rastlinjakih. Iz bub tretjega rodu se spomladi, ko so tla dovolj ogreta (16-17 °C na globini do 10 cm) oziroma, ko srednja dnevna temperatura doseže 18-20 °C razvijejo metulji. Metulji letajo od konca maja do oktobra. Odlaganje jajčec se začne v začetku junija, tri do štiri dni po pojavu samic. Ena samica odloži povprečno med 500 do 1000, včasih tudi do 3000 jajčec, odlaga jih posamezno v bližino popkov, cvetov, plodov ali zelenih delov rastlin. Iz jajčec se pri 25 °C izležejo gosenice po treh, pri 17 °C pa po devetih dneh. Razvoj gosenic, ki poteka navadno prek  šestih (5-8) razvojnih stopenj, je v ugodnih okoljskih razmerah sorazmerno hiter (19-26 dni pri 25 °C). Odrasle gosenice se zavlečejo v tla v globino 2-10 cm, kjer se zabubijo. Stadij bube traja od 8-21 dni. Buba tretjega rodu prezimi. To je stadij mirovanja južne plodovrtke, ki v zmernih rastnih razmerah traja od enega meseca pa do več kot 175 dni.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Intenzivno obdelovanje tal povzroči propad številnih gosenic. Pomemben ukrep je uničevanje koruznice (mulčenje). Glede na to, da napade sovk lahko pričakujemo predvsem v letih s toplo pomladjo, je zgodnja priprava zemljišča za setev in zgodnja setev koruze zelo pomembna za zmanjšanje ogroženosti posevkov koruze. Pri plodovkah je pomembno da napadene plodove sproti odstranimo. Ne smemo jih odlagati na kompost. Najbolje je, da jih zmulčimo.

Nekemično zatiranje

Južna plodovrtka ima številne naravne sovražnike, med katerimi so najpomembnejše vrste iz rodu Trichogramma, ki pa pri nas niso prisotne. Pri nas so zatiranje gosenic plodovrtke na voljo pripravki na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki jih uporabljamo za zatrianje gosenic nižjih razvojnih stadijev.

Kemično zatiranje

Zatiranje gosenic sovk je precej zapleteno. Nižje razvojne stopnje gosenic so neprimerno bolj občutljive na insekticide kot starejše gosenice, zato je pomembno da napad pravočasno odkrijemo. Za spremljanje leta metuljev južne plodovrtke se lahko uporablja specifične feromonske vabe, svetlobne vabe ali avtomatske daljinske pasti Trapview. Za zatiranje sovk se odločamo na podlagi pregleda posevka. Kritično število: 2 do 3 gosenice nižjih razvojnih stopenj na m² ali ena gosenica višje razvojne stopnje na m².

Viri

Čergan, Z., Jejčič, V., Knapič, M., Modic, Š., Moljk, B., Poje, T., Simončič, A., Sušin, J., Urek, G., Verbič, J., Vrščaj, B., Žerjav, M. 2008. Koruza. Založba kmečki glas: 314 str.

Bajec, D., Štefančič, M., Bambič, F., Rodič, K., Peterlin, A., Rožman, M. Pojav južne plodovrtke (Helicoverpa armigera  [Hubner, 1808]) na vinski trti v vinorodni deželi posavje. Zbornik predavanj in referatov, 14. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, 5.-6. marec 2019, Maribor, Slovenija 2019 367-372 str.