Phyllocnistis vitegenella Clemens
Kačasti listni zavrtač vinske trte
Špela Modic; oktober 2018
Uvod
Kačasti listni zavrtač vinske trte (Lepidoptera, Gracillariidae) izvira iz Severne Amerike. V Evropi so ga prvič opazili leta 1995, v okolici mesta Vicenza v SV Italiji. Pri nas je bil ugotovljen leta 2004.
Poškodbe
Gosenice vrtajo ozke in zelo dolge kačaste rove v zgornji povrhnjici listov. Na enem listu je lahko tudi nekaj deset rovov. Ob močni poškodovanosti listov je zmanjšana asimilacija rastlin, za enkrat pa večje škode omenjena vrsta zavrtača pri nas še ne povzroča.
Opis in bionomija
Vrsta je oligofag na rastlinah iz rodu Vitis sp.. Samca odlaga jajčeca na zgornjo stran lista. Izlegla breznoga gosenica vrta ozek in zelo dolg kačasti ravni rov v zgornji povrhnjici lista. Na enem listu je lahko tudi nekaj deset takih rovov, ki se lahko medsebojno dotikajo (slika 1). Dorasla gosenica se zabubi na koncu razširjenega rova. Buba je kostanjevo rjava. Metuljček je dolg okoli 3 mm in je svetleče srebrne barve s temno vzdolžno risbo v zadnjem resastem delu kril.
Kačasti listni zavrtač vinske trte prezimuje kot odrasel metuljček v skritih zavarovanih mestih, npr. pod lubjem. Prve poškodbe na listih lahko opazimo že sredi maja, nakar se prek poletja razvijejo skupno trije do štrije rodovi. Celoten razvoj enega rodu traja navadno manj kot en mesec.
Varstvo
V Evropi se že navzoči naravni sovražniki. Gre v glavnem za domače polifagne vrste, ki parazitirajo tudi druge vrste listnih zavrtačev iz družine zavitkarjev in sorodnih družin. Kačastega listnega zavrtača vinske trte za enkrat še ni potrebno zatirati.
Odsek
Uporabljeni viri
Seljak, G. 2005. Kačasti listni zavrtač vinske trte (Phyllocnistis vitegenella Clemens) že v Sloveniji. SAD, 5/2005-letnik XVI
Baldessari M., Delaiti M., Zottele F. and Angeli G. 2011. Minatori fogliari della vite in Trentino, FEM Centro Trasferimento Tecnologico Rapporto 2011, 46-48.
Marchesini E., Posenato G. and Sancassani G. P., 2000 – Parassitoidi indigeni della minatrice americana della vite, L’ Informatore Agrario 10/2000, 93-96.