Coccoidea
Kaparji
Primož Žigon, junij 2022
Uvod
Od številnih vrst kaparjev se na pečkarjih najpogosteje pojavlja ameriški kapar (Comstockaspis perniciosa [Comstock, 1881]), ki je najpomembnejša škodljiva vrsta kaparja v Sloveniji. Napada več kot 150 različnih rastlinskih vrst, med njimi številne sadne vrste, predvsem jablane in hruške. Vrsto let je bil škodljivec uvrščen na karantensko listo škodljivih organizmov, saj je bil ob množičnejšem pojavu vzrok propadanja številnih nasadov. Danes je ameriški kapar splošno razširjen in ga je potrebno v intenzivni sadjarski pridelavi pogosto zatirati. Poleg ameriškega kaparja se občasno v nasadih jablan pojavlja še vejičasti kapar (Lepidosaphes ulmi [Linnaeus, 1758]), ki je gospodarsko manj pomemben.
Poškodbe
Ličinke in odrasli osebki kaparjev se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov in tako oslabijo rastlino, povzročijo razbarvanje listov, deformacije vej ter njihovo odmiranje. Na vejah in deblu se kambij pod lubjem značilno temno vijolično obarva, huje napadani poganjki se hitreje starajo, lubje na deblu razpoka. Pri dolgotrajnem močnem napadu se drevesa izčrpavajo in posušijo. Občutljive so predvsem sadike in drevesa cepljena na šibkih podlagah. Škodljivec poškoduje tudi plodove, predvsem jabolka in hruške, na katerih so zaradi sesanja vidni rdečkasti obročki. Napadeni plodovi so za potrošnika manj privlačni in zato netržni.
Opis in bionomija
Za kaparje značilen spolni dimorfizem, zato se samci in samice kaparjev med seboj morfološko precej razlikujejo ter imajo drugačen razvojni krog. Telo samic ameriškega kaparja je okrogle oblike premera okrog 2 mm in prekrito s ščitkom svetlo sive barve. Odrasli samci so krilati in se z vetrom selijo na večje razdalje ter oplojujejo samice. Te ležejo gibljive ličinke, ki se sprva gibljejo po drevesu in se nato v nekaj urah po izleganju prisesajo na stalno mesto. Sčasoma se obdajo z belim voščenim ščitkom, ki kasneje posivi. Ličinke se v obdobju razvoja dvakrat levijo. V tretjem razvojnem stadiju se ličinke samcev in samic med seboj že lahko loči. Ličinke samic so ščitaste oblike, ličinke samcev so elipsaste oblike in se na koncu svojega razvoja zabubijo.
Prezimijo ličinke 2. razvojnega stadija (faza črnega ščitka), ki so prisesane na lubju in spomladi nadaljujejo s svojim razvojem. Do sredine maja se razvijejo odrasli osebki. Gibljive ličinke prvega rodu se množičneje izlegajo v začetku junija. Škodljivec pri nas večinoma razvije dva rodova letno. Obdobje izleganja ličink se lahko podaljša za obdobje nekaj tednov, zato v praksi prihaja do prekrivanja rodov. Ličinke drugega rodu se izlegajo konec junija do sredine julija in se razvijajo do konca avgusta. Izjemoma se v letih z višjimi povprečnimi temperaturami lahko pojavi še tretji rod ličink, ki se množičneje izlegajo v septembru.
Ščitki samic vejičastega kaparja so bolj podolgovati, rjave do svetlo rjave barve in dolgi približno 2-3 mm. Prezimijo jajčeca pod ščitki samic, ličinke pa se izlegajo konec aprila in v maju. Kmalu se prisesajo na stalno mesto in tam razvijajo do jeseni. Vejičasti kapar razvije en rod na leto.
Varstvo
Preventivni ukrepi
Pri izbiri sadik smo pozorni na poškodbe in prisotnost ličink ali odraslih samic kaparjev. Za preprečitev prerazmnožitve populacije škodljivca v nasadu je pomembno pravočasno odkrivanje njegove prisotnosti. V času zimske rezi in kasneje spomladi na vejah in deblu lahko opazimo prezimile osebke v obliki črnega ščitka ameriških kaparjev. Močneje napadene veje izrežemo in odstranimo iz nasada. V primeru, da je napad škodljivca omejen na posamezne veje, lahko ščitke z njih odstranimo tudi ročno s pomočjo krpe ali krtače.
Nekemično zatiranje
Kaparje omejuje več naravnih sovražnikov, med njimi nekaterih vrst polonic in parazitskih osic. Osico vrste Encarsia pernicosi so večkrat tudi ciljno vnašali v nasade z namenom biotičnega zatiranja ameriškega kaparja. Vrsta je tako kot drugi naravni sovražni občutljiva na insekticide, ki jih uporabljamo za zatiranje drugih škodljivcev, kar je med drugim vzrok, da ti pogosto ne uspejo omejevati populacije škodljivca pod pragom gospodarske škode.
V primeru, da ob zimskem pregledu vej opazimo prezimile ličinke kaparja, v času brstenja uporabimo pripravke na osnovi rastlinskih in mineralnih olj. Prag zatiranja je presežen, če najdemo kaparje na več kot 2-3 % preglednih poganjkov. Oljni pripravki imajo fizikalno delovanje na ličinke in povzročijo njihovo zadušitev, učinkoviti pa so tudi za zatiranje prezimitvenih stadijev drugih vrst škodljivcev, npr. jajčec listnih uši in rdeče sadne pršice. Pri manjšem napadu poškropimo samo posamezna drevesa, drugače pa ves nasad. Za večjo učinkovitost oljnih pripravkov te nanašamo ob večji količini vode, s čimer zagotovimo dobro omočenost površine dreves. Škropimo v oblačnem vremenu pri visoki relativni zračni vlagi. Za zatiranje vejičastega kaparja ima spomladansko škropljenje z oljnimi pripravki manjšo učinkovitost, saj so jajčeca zavarovana pod ščitki samic.
Kemično zatiranje
Za zatiranje ameriškega kaparja lahko spomladi pred cvetenjem uporabimo insekticid, ki deluje na prezimila jajčeca. V času izleganja ličink, običajno po koncu cvetenja, lahko uporabimo insekticide, ki delujejo kot rasti regulatorji in omejujejo preobrazbo ličink. Škropljenje z ostalimi registriranimi insekticidi (fenoksikarb, spirotetramat) opravimo po cvetenju v času izleganja ličnik prve generacije, ko se te najbolj občutljive na insekticide. Prisotnost gibljivih ličinke najlažje ugotovimo, če pred izleganjem del napadenih poganjkov oblepimo z lepilnim trakom, na katerega se nato prilepijo ličinke. Delno stransko delovanje na kaparja imajo tudi nekateri drugi insekticidi, ki jih sicer kasneje v sezoni uporabljamo za zatiranje jabolčnega zavijača.
Uporabljeni viri
Bajec D. 2016. Bionomija ameriškega kaparja (Diaspidiotus perniciosus [Comstock]) v nasadih žlahtne jablane (Malus domestica Borgh) jugovzhodne Slovenije. Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 84 str.
Matko B., Mešl M., Miklavc J., Munda A., Ferlež Rus A., Bajec D., 2018. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.
http://www.kmetzav-mb.si/PRIPOROCILA%20ZA%20VARSTVO%20JABLAN%202019.pdf (oktober, 2019)
Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.
Vrabl S., 1999. Posebna entomologija: škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski trti. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo, 172 str.