Kapusov molj

Plutella xylostella L.

Polona Strajnar; december 2018

Kapusov molj (Plutella xylostella L.) je po vsem svetu razširjen škodljivec kapusnic. Največ škode povzroči na zelju, napada pa lahko tudi druge vrste iz družine križnic (Brassicaea). Nekatere plevelne vrste so lahko tudi gostiteljske rastline tega škodljivca, npr. navadni plešec (Capsella bursa-pastoris L.), poljska draguša (Lepidium latifolium L). Škodljivca uvrščamo v družino Plutellidae.

Slika 1: Odrasel osebek kapusovega molja

Kapusov molj

Poškodbe na gojenih rastlinah povzročajo ličinke, ki se z rastlinami prehranjujejo. Komaj izvaljene ličinke se hranijo v gobastem tkivu lista, tik pod listnim površjem. Ostale stopnje ličink večino življenja preživijo na listnem površju, na spodnji strani listov. Objedajo liste in v listih puščajo luknjice najrazličnejših oblik. Največ škode povzročijo v obdobju, ko ima zelje že oblikovane glave in sicer zaradi poškodb in iztrebkov gosenic, ki znižajo tržno vrednost zelja.

Razvojni krog kapusovega molja je sestavljen iz jajčeca, štirih stopenj ličink, bube in odrasle živali. Metulj je 10-12 mm velik, krila v razponu merijo do 16 mm. Ozka prednja krila so sivkasta z izrazito valovito svetlo rumeno progo, medtem ko imajo zadnja krila dolge resice. V stanju mirovanja ima značilno ozko obliko. Metuljčki so aktivni zlasti v mraku. Jajčeca samičke odlagajo posamično ali v manjše skupine, večinoma na spodnjo stran listov ali na listne peclje, lahko tudi na zgornjo stran listov. Jajčeca so drobna (0,5 mm dolga), najprej rumenkasta, pozneje sivkasta, neopazna. Iz njih se po 4-5 dneh izležejo rumenkasto sive ličinke – gosenice s črno glavo, dolge približno 10 mm, ki se začnejo hraniti s spodnjo stranjo listov, zgornjo povrhnjico pa pustijo. Poškodovana mesta na listih prepoznamo kot belkasta prosojna okenca. Značilno za njih je, da se po nitki spustijo na tla, če jih zmotimo. Ob močnem napadu gosenic lahko od listov ostanejo samo listne žile. Na zelju lahko vrtajo rove v glave, medtem ko pri cvetači in brokoliju obžirajo tudi rože. V osrednji Sloveniji lahko kapusov molj razvije do štiri rodove. Prezimi buba v rastlinskih ostankih. Prvi metuljčki se pojavijo maja (prvi rod), drugi rod julija ter tretji rod avgusta. Slednji naj bi bil tudi najbolj nevaren zaradi ugodnih vremenskih razmer.

Slika 2: Kapusov molj - buba

Kapusov molj_ličinka

Slika 3: Kapusov molj - ličinka

Kapusov molj_ličinka

Preventivni ukrepi
Napad lahko ublažimo z zgodnjo setvijo kapusnic, z rednim uničevanjem ostankov kapusnic ter z uporabo protiinsektnih mrež. Ker so lahko tudi plevelne rastline gostiteljske rastline tega škodljivca, je pomembno redno odstranjevanje le teh. Pojavljanje škodljivca lahko spremljamo z uporabo rumenih lepljivih plošč.

Nekemično zatiranje
Biotično varstvo z uporabo pripravkov na osnovi Bacillus thuringiensis.

Kemično zatiranje
Kapusov molj je razvil visoko odpornost na številne insekticide ter njihove mešanice. Prag škodljivosti je dosežen, če najdemo 10-30 majhnih gosenic ali 1-4 velikih na 10 rastlinah. Za zatiranje gosenic kapusovega molja so registrirani številni insekticidi, ki pa nanje najbolje delujejo v začetnih stopnjah razvoja.

CABI. Pieris brassicae (large cabbage white). V: Invasive Species Compendium.
https://www.cabi.org/ISC/datasheet/42318 (december, 2018)

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.

TRDAN, Stanislav, BOBNAR, Aleksander. Sezonska dinamika treh vrst škodljivih žuželk na zelju = Seasonal dynamics of three harmful insect species on cabbage. V: MAČEK, Jože (ur.). Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci, 6.-7. marec 2007 = Lectures and papers presented at the 8th Slovenian Conference on Plant Protection, Radenci, 6.-7. March 2007. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2007, str. 65-71.