Kapusova hržica

Contarinia nasturtii Kieff.

Neja Marolt; avgust 2018

Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Uvrščamo jo v družino hržic – Cecidomyiidae. To so drobne vendar vsesplošno razširjene mušice, ki imajo preprosta krila in zapleteno zgrajene tipalke. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listih povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave.

Ličinke izsesavajo rastne vršičke, listne žile ter listne peclje. Te s svojo slino izločajo snovi, ki povzročajo značilne poškodbe – odmiranje rastnega vršička, sukanje in nabrekanje srčnih listov. Izjedanje rastnih vršičkov na mladih rastlinah ima za posledico prazne cvetne glave ali slabo polnjenje le teh. Včasih se zaradi poškodb namesto ene glave oblikujejo dve, tri, ki vplivajo na tržno nezanimivost kapusnic. Ker jih težko zaznamo s prostim očesom, pogosto traja nekaj dni da opazimo prve poškodbe. Ko pa so te očitne, poškodbe ostanejo vse do spravila pridelka.

Slika 1: Poškodbe, ki jih povzroči hržica z izsesavanjem srčnih listov (foto: arhiv KIS).

Slika 1

Slika 2: feramonska vaba za spremljanje naleta škodljivca (foto: arhiv KIS).

f.vaba za hržico

Kapusova hržica prezimi v stadiju ličinke v tleh, v rastlinskih ostankih gostiteljskih rastlin. Zgodaj spomladi se zabubijo, od sredine maja do začetka junija pa se pojavi prvi rod hržic. Škodljivka ima od 4 do 5 generacij na leto, ki se lahko prekrivajo, odvisno od temperatur in padavin. Vsaka generacija zaključi življenjski krog v 24-31 dneh, njihovo izleganje sproži oz. spodbudi količina padavin (vsaj 6 mm v sedmih dneh). Odrasla hržica je velika od 1,5 do 2 mm z rjavim oprsjem, rumenkastim zadkom in v verižico nanizanimi tipalkami. Živijo največ tri dni in čeprav se smatrajo za slabe letalke, lahko preletijo nekaj sto metrov ob pomoči zračnih mas. Samice so godne za parjenje takoj ko se izležejo. Te odložijo od 20 do 50 jajčec med listne peclje srčnih listov sadik kapusnic. Ličnike, ki se izležejo po 3 do 9 dnevih, so prozorne, dolge 0,3–3 mm in belo rumene barve. Hranijo se od enega do treh tednov, zatem pa se za dva tedna zabubijo v vrhnjem sloju tal dokler ne izletijo odrasle hržice.

Slika 3: Odrasla kapusova hržica velika le 2 mm, z značilnimi v verižico nanizanimi tipalkami (foto: arhiv KIS).

Contarinia nasturtii – kapusova hrzica 2

Preventivni ukrepi

Napad lahko ublažimo z dobrim kolobarjem, vsaj triletnim, z zatiranjem samoniklih križnic in globokim zaoravanjem bub hržice. Priporočljivo je redno pregledovanje rastlin kmalu po prvem presajanju zgodaj spomladi, v začetku maja in spremljanje naleta škodljivke s feromonskimi vabami (slika 2 ). Postavljanje vab je smiselno, ko imajo rastline razvit vsaj en pravi list in ohranjanje teh vsaj osem tednov. Lepljive plošče pregledujemo vsak teden, seštevek škodljivcev pa preračunamo na dnevni ulov odraslih hržic.

Nekemično zatiranje

Kapusova hržica ima veliko število naravnih sovražnikov. Med najbolj progresivnimi sta endoparazitski osici Synopeas myles in Macroglenes chalybeus, ki napadata skoraj vsako generacijo kapusove hržice.

Kemično zatiranje

Uporaba insekticidov za zatiranje kapusove hržice je smiselna ob preseganju praga škodljivosti. Ta je dosežen, ko se na vabo v tednu dni ulovi 10 hržic (ob predpostavki dveh feromonskih vab na posevek). Insekticidno oblogo lahko ponovimo še enkrat v rastni dobi, ko se v povprečju na dan ulovi 5 odraslih hržic. V kapusnicah, kot so brokoli, cvetača, brstični ohrovt, glavnato zelje, listnati ohrovt in kitajsko zelje lahko uporabimo insekticid na osnovi spirotetramata.

Abram P. K. 2012. The parasitoid complex associated with the invasive swede midge, Contarinia nasturtii Kieffer (Diptera: Cecidomyiidae) in Europe: prospects for classical biological control in North America. Master degree, Carleton University, Ottawa, Ontario, Canada: 113 str.

Baute T., Moran M., Hallett R. 2016. Swede midge in canola. Infosheet Fieldcrop news. http://fieldcropnews.com/wp-content/uploads/2016/05/Swede-Midge-Infosheet-Final-2016.pdf

Crüger G. 1991. Pflanzenschutz im Gemüsebau. 3. Auflage. Stuttgart, Ulmer: 344 str.

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.

Reddy G. V. P. 2017. Integrated management of insect pests on canola and other brassica oilseed crop. CABI: 67 str.