Kapusova muha

Delia radicum L.

Jaka Razinger; oktober 2018

Ličinka kapusove muhe (Diptera, Anthomyiidae) so eden najpomembnejših škodljivcev kapusnic. Kapusova muha izvira iz Europe, okoli leta 1800 pa je bila opažena tudi v severni Ameriki. Ličinke, imenovane žerke, lahko zajedajo tudi divje plevele iz družine križnic.

Kapusova muha se najpogosteje pojavlja na zelju, cvetači in ohrovtu. Škodo povzroča predvsem spomladi in pozno poleti, največkrat takoj po presajanju mladih sadik na polje. Prizadete rastline venejo, listi postajajo svinčeno (tudi modro) sive barve, porumenijo in se posušijo. Če močno napadeno rastlino izpulimo, je korenina naluknjana z rovi, v katerih najdemo do 10 mm velike žerke, ličinke bele barve. Žerke najprej pričnejo z objedanjem mladih stranskih korenin in šele po nekaj dneh se zavrtajo v glavno korenino. Zaradi poškodb žerk kapusove muhe rastline rastejo počasneje. Poškodb ne opazimo takoj. Poškodovane korenine napadejo tudi patogene glive, ki še dodatno pospešijo propad rastlin. Poškodovane rastline si le redko opomorejo, če pa si, navadno ne oblikujejo čvrstih glav.

Slika 1: Poškodbe kapusove muhe na cvetači (foto arhiv KIS)

IMG_5959

Slika 2: Hirajoča sivo zelena cvetača (foto arhiv KIS)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Slika 3: Mrtva mlada rastlina cvetače (foto arhiv KIS)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Kapusova muha je podobna hišni muhi. Je sivkaste barve, dolga 5-7 mm. Jajčeca so dolga 1 mm, eliptična in bele barve. Žerka je dolga do 10 mm in bleščeče bele barve. Buba je dolga 6-7 mm in rdeče-rjave barve.

Kapusova muha prezimi v stanju bube plitko v tleh. Pri povprečni temperaturi tal 8-9 °C se v aprilu in maju (ko cveti divji kostanj) izlegajo muhe, ki se hranijo z nektarjem. Samice so aktivne v sončnem in toplem vremenu. Ob koreninski vrat rastlin ali v razpoke v tleh blizu baze stebla kapusnic izležejo 100-120 jajčec, v skupine 2-10 jajčec v 8-12 dneh. V hladnem in deževnem vremenu muhe niso aktivne in se varno pritrdijo na spodnjo stran listov ter čakajo na ugodne razmere. Izlegle ličinke (žerke) so velike 3-5 mm. Iz jajčec se izležejo pri temperaturi 20 °C v 4-8 dneh. Po 2-4 tednih in dveh levitvah so ličinke zrele in se zabubijo v zemlji. Muha ima v našem območju do 3 rodove: 1. marec-maj, 2. julij-avgust, 3. september-oktober. Prvi rod je navadno najbolj škodljiv.

Slika 4: Odrasla kapusova muha (foto arhiv KIS)

kapusova muha 30.06.2010

Slika 5: Bube kapusove muhe (merilo na desni sliki: 1 mm) (foto arhiv KIS)

Delia radicum pupae Kovor 16.11.2011

Detekcija in kritično število

Zelo pomembno je sprotno spremljanje škodljivca, sicer napad škodljivca težko predvidimo. Najprimernejše je spremljanja odlaganja jajčec, saj let odraslih muh ni neposredno povezan s poškodbami posevka. Navadno štejemo število doloženih jajčec v nastavljenih pasteh iz filca, lahko pa tudi neposredno na zemlji ob rastlinah. Jajčeca štejemo 1 do 2-krat tedensko. Kritično število je 10 jajčec na rastlino v 10 dneh.

Ukrepi integriranega varstva rastlin

Za obvladovanje kapusove muhe obstaja več možnih ukrepov: globoko zaoravanje ostankov, prekrivanje, zlasti zgodnjih posevkov, s polipropilensko ali vlaknato folijo (znana pod imeli Kovertan, Lutrasil, Vrteks, (agro)koprena ipd.), uporaba fine protiinsektne mreže, zamik sajenja glede na napoved pojava in/ali številčnosti škodljivca, kolobarjenje, odstranjevanje plevelov z družine križnic, mešani posevki zelja z deteljami (intercropping), ipd.

Insekticidi

Trenutno ni noben insekticid registriran za zatiranje kapusove muhe (stanje 26.9.2018).

Rezultati večletnih poljskih poskusov, izvedenih pri tržni pridelavi kapusnic, so pokazali, da le insekticid Laser (a.s. spinosad) zagotavlja zanesljivo zatiranje kapusove muhe že po enem namakanju sadik cvetače oziroma brokolija pred presajanjem.

Sredstvo Laser 240 SC ima v Sloveniji dovoljenje za uporabo na kapusnicah (Brassica L.) za zatiranje resarjev, ni pa registrirano proti kapusovi muhi. Predpisana uporaba za zatiranje resarjev je s škropljenjem rastlin; talna uporaba ni dovoljena.

Slika 6: Past iz filca za spremljanje odlaganja jajčec kapusove muhe (foto arhiv KIS)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Slika 7: Filčna past od blizu, kjer so vidna jajčeca kapusove muhe (foto arhiv KIS)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA