Kapusovi bolhači

Phyllotreta spp.

Špela Modic, avgust 2018

Uvod

Za hrošče bolhače (Halticinae) je značilno, da imajo odebeljene zadnje noge v katerih je posebni organ, ki omogoča hiter odriv in s tem skakanje bolhačev. Hrošči so veliki od 2 do 4 mm. Objedajo liste številnih vrst križnic, od zelja, kolerabice, cvetače, ohrovta, navadne ogrščice, oljne repice, bele gorjušice, redkve, redkvice, hrena, kreše, idr. Najraje se prehranjujejo z rastlinami iz rodu Brassica. Pri nas so prisotni progasti bolhač (P. undulata), modri kapusov bolhač (P. nigirpes) ter črni kapusov bolhač (P. atra). Poleg omenjenih lahko škodo povzroča tudi repični bolhač (Psylliodes chrysocephala), še posebno ličinke, ki se jeseni zavrtajo v stebla in jih čez zimo močno oslabijo. Takšne rastline slabše prezimijo, spomladi počasneje rastejo ali pa čez zimo popolnoma propadejo.

Poškodbe

Kapusovi bolhači z grizenjem povzročajo nastanek luknjic v listih. Več škode na posevkih kapusnic povzročijo ob toplem, sončnem in suhem vremenu. Na napad bolhačev so še posebno dovzetne mlade kaleče rastline in presajene sadike. Napadene rastline zaostajajo v rasti, venejo in so manj produktivne. Ob močnem napadu bolhačev, mlade rastline propadejo.

Slika 1: Poškodbe na listu cvetače zaradi napada kapusovih bolhačev (Phyllotreta spp.) (foto arhiv KIS)

Slika 2: Napad bolhačev na zelju (foto: arhiv KIS)

Opis in bionomija

Kapusovi bolhači so oligofagi, živijo ter prehranjujejo se na križnicah. Imajo en rod letno z vrhom pojava spomladi in poleti. Odrasli hrošči prezimijo v tleh, v ostankih organske mase, stelji, mahu na deblih, za lubjem dreves, v balah slame, senu, idr. Zgodaj spomladi prilezejo iz prezimovališč ter se pričnejo prehranjevati. Bolhači spomladi dosežejo vrh pojava, ko je na 5 cm povprečna temperatura tal 14 – 15 °C. Vzporedno z višanjem povprečne dnevne temperature, se posledično povečuje tudi številčnost kapusovih bolhačev, zato je spremljanje temperature v spomladanskem času izrednega pomena. V spomladanskem času so še posebej ogroženi posevki oljnic. Po dopolnilnem hranjenju spomladi se kapusovi bolhači parijo, nato samice začnejo odlagati jajčeca. To obdobje poteka od maja do junija. Po približno tednu dni se iz jajčec izležejo ličinke, ki objedajo liste ali korenine, odvisno od vrste bolhača. Ličinke dorastejo v 2 do 6 tednih. Dorasle ličinke se zabubijo v tleh in po preteklih dveh do treh tednih se preobrazijo v hrošče. Razvoj od jajčeca do hrošča poteka šest do osem tednov. Poletni pojav kapusovih bolhačev je običajno od julija dalje. Prezimijo odrasli kapusovi bolhači poletnega pojava, ki so hrošči letošnjega rodu. Škoda, ki jo povzročijo bolhači poletnega pojava ni tako izrazita, saj so rastline že starejše in manj privlačne za napad bolhačev.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Namakanje, ki povečuje vlago v tleh in tudi v prizemnem sloju, moti razmnoževanje bolhačev. Ostali agrotehnični ukrepi (širok kolobar, prekrivanje posevka, plitvo okopavanje, oroševanje rastlin, zatiranje plevelov, idr.) pripomorejo, da se mlade rastline hitro razvijajo in so tako manj dovzetne za napad bolhačev.

Uporaba t.i. biostimulantov ali sredstev za krepitev rastlin nima neposrednega vpliva proti škodljivcem in boleznim, prav tako ta sredstva ne učinkujejo kot gnojila, temveč spodbujajo fiziološke procese v rastlini, tako da povečajo učinkovitost sprejema in izrabe hranil ter sprožijo naravne obrambne mehanizme proti škodljivcem in boleznim. Posledično imajo rastline čvrstejšo povrhnjico listov, ki so manj privlačni za kapusove bolhače.

Nekemično zatiranje

Na tržišču so dostopni tudi pripravki, ki naredijo mehansko prepreko na listih kapusnic (podobno kot lesni pepel), kar onemogoča kapusovim bolhačem, da bi izjedali povrhnjico listov. V poskusih se je za zmanjšanje poškodb od kapusovih bolhačev na listih zelja dobro izkazal pripravek na osnovi kaolinske gline, ki deluje kot mehansko odvračalo.

Kemično zatiranje

Priporočljivo je redno pregledovati posevek in spremljati njihov pojav in številčnost, predvsem na mladih sadikah, da lahko pravočasno ustrezno ukrepamo. Ker se bolhači hranijo na rastlinah podnevi, jih ni težko zatirati. Uporabljamo v glavnem kontaktne in želodčne insekticide, katerim dodamo omočila, da se boljše oprimejo voščenega poprha kapusnic in bolhačev. Škropimo, ko je prizadete 10 % listne površine mladih rastlin, lahko pa tudi prej še posebej, če opazimo množičen pojav bolhačev in da so rastline zelo mlade. Starejših rastlin navadno ne škropimo, razen, če se pojavijo na delih, ki jih tržimo (brstični ohrovt) ali želimo preprečiti veliko številčnost prezimitve. Če uporabimo pripravke, ki imajo želodčen način delovanja je najustreznejši čas škropljenja dopoldan, preden se bolhači pričnejo hraniti, sicer je potrebno uporabiti pripravke s kontaktnim delovanjem, ko so bolhači na rastlini že prisotni. Število škropljenj je odvisno od hitrosti razvoja rastlin, vremena, učinkovitosti pripravkov in pritiska bolhačev s sosednjih površin. Navadno zadostujejo 1 do 3 škropljenja. Za zatiranje kapusovih bolhačev so registrirani pripravki na osnovi aktivne snovi: deltametrin, alfa-cipermetrin in lambda-cihalotrin. Poleg navedenih pripravkov je priporočljiva uporaba pripravkov na snovi naravnega piretrina.

Prag za zatiranje hroščev je presežen, če na rastlinah v stadiju kličnih listov opazimo več kot 50 % rastlin z več kot dvema izjedama na kličnih listih. Poznejše zatiranje hroščev je smiselno v topli jeseni. Zatiranje bolhača skušamo združiti z zatiranjem repne grizlice ali v primeru poznejšega zatiranja z zatiranjem gosenic sovk. Zatiranje bolhača opravimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je na rastlinah rahla rosa in ni vročine.

Slika 3: Spremljanje sezonske dinamike kapusovih bolhačev s feromonsko vabo tip KLP+ madžarskega proizvajalca. Feromonsko vabljo sestavlja feromonska kapsula, prepojena s feromonom samice, ki je specifičen za predstavnike rodu Phyllotreta, rumena plošča in plastično klobučasto ohišje (foto arhiv KIS)

Uporabljeni viri

Gratwick, M. 1992. Crop pest in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. Great Britain Ministry of Agriculture, Fisheries and Food. London

Miklavc J., Mešl M., Matko B. Miklavc M. 2018. Tehnološka navodila za varstvo vrtnin (zelje). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor, 29 str.

Ulmer B., Dosdall L. 2006. Emergence of overwintered and new generation adults of the crucifer flea beetle, Phyllotreta cruciferae (Goeze) (Coleoptera: Chrysomelidae), Crop Protection. 25(1); 23 – 30

Vrabl, S. 1986. Posebna entomologija škodljivci poljčin. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljublajna: 61 str.

Povezani dokumenti