Kapusovi bolhači

(Phyllotreta spp.)

Špela Modic; avgust 2018

Za hrošče bolhače (Halticinae) je značilno, da imajo odebeljene zadnje noge v katerih je posebni organ, ki omogoča hiter odriv in s tem skakanje bolhačev. Hrošči so veliki od 2 do 4 mm. Objedajo liste številnih vrst križnic, od zelja, kolerabice, cvetače, ohrovta, navadne ogrščice, oljne repice, bele gorjušice, redkve, redkvice, hrena, kreše, idr. Najraje se prehranjujejo z rastlinami iz rodu Brassica. Pri nas so prisotni progasti bolhač (P. undulata), modri kapusov bolhač (P. nigirpes) ter črni kapusov bolhač (P. atra). Poleg omenjenih lahko škodo povzroča tudi repični bolhač (Psylliodes chrysocephala), še posebno ličinke, ki se jeseni zavrtajo v stebla in jih čez zimo močno oslabijo. Takšne rastline slabše prezimijo, spomladi počasneje rastejo ali pa čez zimo popolnoma propadejo.

Kapusovi bolhači z grizenjem povzročajo nastanek luknjic v listih. Več škode na posevkih kapusnic povzročijo ob toplem, sončnem in suhem vremenu. Na napad bolhačev so še posebno dovzetne mlade kaleče rastline in presajene sadike. Napadene rastline zaostajajo v rasti, venejo in so manj produktivne. Ob močnem napadu bolhačev, mlade rastline propadejo.

Slika1: Poškodbe na listu cvetače zaradi napada kapusovih bolhačev (Phyllotreta spp.) (foto arhiv KIS)

slika 1 poškodbe od bolhačev na listu cvetače

Kapusovi bolhači so oligofagi, živijo ter prehranjujejo se na križnicah. Odrasli hrošči prezimijo v tleh, v  ostankih organske mase, stelji, mahu na deblih, za lubjem dreves, v balah slame, senu, idr. Zgodaj spomladi prilezejo iz prezimovališč ter se pričnejo prehranjevati. V tem času so še posebej ogroženi posevki oljnic. Po dopolnilnem hranjenju spomladi se parijo, nato samice začnejo odlagati jajčeca. To obdobje poteka od maja do junija. Po približnu tednu dni se iz jajčec izležejo ličinke, ki objedajo liste ali korenine, odvisno od vrste bolhača. Ličinke dorastejo v 2 do 6 tednih. Dorasle ličinke se zabubijo v tleh in po preteklih dveh do treh tednih se preobrazijo v hrošče. Razvoj od jajčeca do hrošča poteka šest do osem tednov. Drugi rod  kapusovih bolhačev se izlega od julija naprej, le-ta prezimi. Škoda, ki jo povzroči drug rod ni tako izrazita, saj so rastline že starejše.

Priporočljivo je redno pregledovati posevek in spremljati njihov pojav in številčnost, predvsem na mladih sadikah, da lahko pravočasno ustrezno ukrepamo. Namakanje, ki povečuje vlago v tleh in tudi v prizemnem sloju, moti razmnoževanje bolhačev. Ostali agrotehnični ukrepi (širok kolobar, prekrivanje posevka, plitvo okopavanje, oroševanje rastlin, zatiranje plevelov, idr.) pripomorejo, da se mlade rastline hitro razvijajo in so tako manj dovzetne na napad bolhačev. Ker se bolhači hranijo na rastlinah podnevi, jih ni težko zatirati. Uporabljamo v glavnem kontaktne in želodčne insekticide, katerim dodamo omočila, da se boljše oprimejo voščenega poprha kapusnic in bolhačev. Škropimo, ko je prizadete 10 % listne površine mladih rastlin, lahko pa tudi prej, če opazimo množičen pojav bolhačev. Starejših rastlin navadno ne škropimo, razen, če se pojavijo na delih, ki jih tržimo (brstični ohrovt) ali želimo preprečiti veliko številčnost prezimitve. Najprimernejši čas škropljenja je dopoldan, preden se bolhači pričnejo hraniti. Število škropljenj je odvisno od hitrosti razvoja rastlin, vremena, učinkovitosti pripravka in pritiska bolhačev s sosednjih površin. Navadno zadostujejo 1 do 3 škropljenja. Za zatiranje kapusovih bolhačev so registrirani pripravki na osnovi aktivne snovi: deltametrin, alfa-cipermetrin in lambda-cihalotrin.

Prag za zatiranje hroščev je presežen, če na rastlinah v stadiju kličnih listov opazimo več kot 50 % rastlin z več kot dvema izjedama na kličnih listih. Poznejše zatiranje hroščev je smiselno v topli jeseni. Zatiranje bolhača skušamo združiti z zatiranjem repne grizlice ali v primeru poznejšega zatiranja z zatiranjem gosenic sovk. Zatiranje bolhača opravimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je na rastlinah rahla rosa in ni vročine.

Slika 1: Spremljanje sezonske dinamike kapusovih bolhačev s feromonsko vabo tip KLP+ madžarskega proizvajalca. Feromonsko vabljo sestavlja feromonska kapsula, prepojena s feromonom samice, ki je specifičen za predstavnike rodu Phyllotreta, rumena plošča in plastično klobučasto ohišje (foto arhiv KIS)

slika 2 vaba za kapusove bolhače

Gratwick, M. 1992. Crop pest in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. Great Britain Ministry of Agriculture, Fisheries and Food. London

Miklavc J., Mešl M., Matko B. Miklavc M. 2018. Tehnološka navodila za varstvo vrtnin (zelje). KGZS-zavod Maribor, Oddelek za varstvo rastlin Maribor, 29 str.

Vrabl, S. 1986. Posebna entomologija škodljivci poljčin. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljublajna: 61 str.