Leptinotarsa decemlineata (Say)
Koloradski hrošč
Špela Modic in Meta Urbančič Zemljič, november 2022
Uvod
Koloradski hrošč je najpomembnejši škodljivec krompirja. Objeda zelene dele rastlin in vpliva na manjši pridelek gomoljev. Poleg krompirja, ki je njegov najljubši gostitelj, lahko napada tudi jajčevce, paradižnik, tobak in nekatere plevele – grenkoslad, pasje zelišče ipd. Škodo povzročajo predvsem ličinke, izjemoma, ob zelo zgodnjem pojavu, lahko tudi odrasli hrošči.
Opis in bionomija
Odrasel hrošč ima svetlo rumeni pokrovki z desetimi vzdolžnimi črnimi progami. Dolg je približno en cm, je jajčaste oblike, na hrbtu izbočen in na trebušni strani sploščen. Ima oranžno-rumen vratni ščit s črnimi pegami, tudi trebušna stran je oranžno-rdeča. Ličinke so najprej temno rdeče do oranžne, pozneje postanejo svetlejše oranžne barve. Imajo majhno črno glavo ter mehak, odebeljen in izbočen zadek. Jajčeca so oranžno-rumena, podolgovata in dolga približno 1,2 mm. Samice jih izlegajo v jajčna legla na spodnjo stran listov. V enem leglu je običajno od 20 do 60 jajčec, lahko tudi več.
Škodljivec ima pri nas dva rodova letno. Prezimijo odrasli hrošči v tleh. Ob koncu aprila ali v začetku maja, ko srednje dnevne temperature narastejo na približno 14 oC, prilezejo na površje. Poiščejo mlade nasade krompirja, kjer se dopolnilno hranijo. Po parjenju začnejo samice odlagati jajčeca na spodnjo stran krompirjevih listov. Ena samica odlaga jajčeca daljše obdobje, v več jajčnih legel. Po približno enem do dveh tednih se začnejo iz jajčec izlegati ličinke. Prve lahko najdemo že ob koncu maja ali v začetku junija, najbolj množično pa se pojavljajo od sredine do konca junija. Ličinke v enem jajčnem leglu se sočasno izležejo. Njihov razvoj traja od 2 do 3 tedne, odvisno od temperatur, medtem se trikrat levijo. S starostjo postajajo vse bolj ješče in naredijo tudi več škode. Ko dozorijo, se nehajo hranit, zarijejo se v tla in zabubijo. Čez približno 10 dni prilezejo na površje hrošči poletnega rodu. Ti se navadno pojavljajo od sredine julija do konca avgusta. Samice spet odlagajo jajčeca in v avgustu se razvije še drugi rod ličink, hrošči pa se pojavijo spet septembra. Hranijo se na gomoljih krompirja, ki so ostali na njivah ali drugih gostiteljskih rastlinah, nato gredo prezimovat v tla.
Zatiranje
Preventivni ukrepi
Kolobar vpliva pozitivno na pridelavo kmetijskih rastlin na več načinov, med drugim tudi zaradi manjšanja težav s škodljivimi organizmi. To velja tudi za pridelavo krompirja. Nasade, ki so gojeni v kolobarju hrošči spomladi pozneje naselijo, še posebej, če so lanske njive od letošnjih dovolj oddaljene (vsaj nekaj 100 m), saj so hrošči dobro mobilni (hodijo in letijo). Dostop do krompirjevih rastlin lahko hroščem do neke mere oteži uporaba zastirke (npr. slame), tak ukrep bi bil izvedljiv na manjših njivah oz. vrtovih.
Nekemično zatiranje
Najbolj enostaven način je ročno pobiranje jajčec, ličink ali odraslih hroščev s krompirja, vendar je proces zamuden in zato primeren samo za manjše površine. V ekološki pridelavi, kjer je izbira insekticidov zelo omejena, se nekateri pridelovalci poslužujejo še drugih t.i. fizikalnih načinov zatiranja, kot je npr. uporaba posebnih sesal, s katerimi ličinke in odrasle osebke preprosto posesajo z rastlin.
Kemično zatiranje
Kljub raznim prizadevanjem ostaja raba insekticidov še naprej najpomembnejši način zatiranja koloradskega hrošča. Za dobro učinkovitost je treba insekticide uporabiti dovolj zgodaj, ko so ličinke še majhne in bolj občutljive. To je še posebej pomembno pri bioloških insekticidih. Dokler so lličinke majhne je tudi povzročena škoda še razmeroma majhna.
Za zatiranje ličink koloradskega hrošča so registrirani insekticidi iz različnih kemijskih skupin. Ker gre za škodljivca, ki pri enostranski rabi insekticidov razmeroma hitro razvije odpornost nanje, je pri izbiri sredstev potrebno upoštevati tudi ta vidik in izbirati insekticide z različnimi načini delovanja. To velja tako za škropljenja v zaporednih letih kot tudi v primeru več škropljenj v eni rastni sezoni.
Za učinkovito zatiranje koloradskega hrošča upoštevamo sledeča priporočila:
- redno pregledujemo spodnje strani listov krompirja zaradi ugotovitve začetka izleganja ličink,
- okvirni prag zatiranja je 15 do 20 mladih ličink/rastlino,
- insekticide uporabimo zgodaj, ko je večina ličink še majhnih,
- zgodnje zatiranje je še posebej pomembno pri rabi bioloških pripravkov kot je npr. Neemazal, s katerim škropimo takoj, ko opazimo izležene ličinke,
- menjavamo aktivne snovi,
- v toplem vremenu opravimo škropljenje v zgodnjih jutranjih urah, ko se ličinke najbolj intenzivno hranijo in bodo zaužile največ insekticida.
Viri
Alyokhin A. 2009. Colorado potato beetle management on potatoes: current challenges and future prospects. Fruit, Vegetable and Cereal Science and Biotechnology, 3: 10-19
Janežič F. 1951. Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 329 str.
Maceljski M. 1999. Poljoprivredna entomologija. Čakovec, Zrinski: 517 str.
Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Knjižica za pospeševanje kmetijstva. Ljubljana, Kmečki glas: 143 str.