Korenjev ožig in črna korenjeva gniloba

Alternaria dauci in A. radicina

Meta Urbančič Zemljič; maj 2021

Korenje lahko okužita dve vrsti gliv iz rodu Alternaria, to sta A. dauci in A. radicina. Razširjeni sta skoraj povsod, kjer pridelujejo korenje. Alternaria dauci povzroča listno pegavost in predčasno sušenje listov, Alternaria radicina pa predvsem gnitje uskladiščenega korenja, med rastjo pa tudi propadanje sejančkov ter okužbe listov, zgornjega dela korenov in socvetij.

Črna pegavost ali korenjev listni ožig (A. dauci)

Na listih korenja nastanejo drobne rjavkaste pege nepravilnih oblik. Pege kasneje potemnijo, okoliško tkivo lahko porumeni. V ugodnih razmerah se pege hitro širijo in združujejo v večje, listi lahko v celoti počrnijo in izgledajo, kot bi bili ožgani (ime). Razvoju glive ustreza toplo vreme s temperaturami med 16 oC in 25 oC ter dovolj dolga omočenost listov, ki je potrebna za okužbe. V vlažnih jesenih lahko bolezen povsem uniči liste. Kadar se okužijo že mlade rastline je zaradi propadlega listja pridelek slabši, oteženo je tudi pobiranje. Včasih lahko pride tudi do okužbe korenov, na katerih se pojavijo temne krastaste pege.

Slika 1: Korenjev listni ožig (foto: arhiv KIS)

Korenjev listni ožig

Črna korenjeva gniloba (A. radicina)

Začetna znamenja na listih korenja so podobna tistim, ki jih povzroča A. dauci, vendar so okužbe listov manj hude, znamenja pa se pojavljajo tudi na listnih pecljih. Mlade rastline, ki vznikajo iz okuženega semena so slabotne in v predelu ob bazi listov in na koreninskem vratu oz. na zgornjem delu korenin črnijo. Temno tkivo se širi tudi na podzeme dele korenja, pride pa lahko tudi do deformacije korenin. Na uskladiščenem korenju nastajajo temne, vdrte lise, ki se od zdravega tkiva ločijo z ostrim robom, gnitje pa se z bolnih širi na sosednje zdrave korene.

A. radicina okužuje tudi koreninski vrat in baze listnih pecljev na zeleni, znamenja na listih pa povzroča tudi na kumini, koprcu, komarčku, peteršilju in na pastinaku. Gnitje korenov v skladišču pa lahko povzroči tudi na pastinaku.

Najpomembnejši vir okužb korenja z alternarijskimi glivami je okuženo seme. Glive se nahajajo na površini semen v obliki trosov ali v notranjosti kot micelij in/ali trosi. Ohranjajo pa se tudi na rastlinskih ostankih. A. dauci preživi na rastlinskih ostankih nekaj mesecev, ko se ostanki razkrojijo propade tudi gliva. A. radicina pa oblikuje tudi trajne strukture (mikrosklerocije), s katerimi se v tleh ohranja tudi do 8 let.

Razvoju alternarijskih gliv in širjenju bolezni ustreza toplo vreme in dolgotrajna omočenost listov. Z glivama Alternaria sp. se korenje lahko okuži kadarkoli v rastni dobi, vendar so za okužbe bolj dovzetni starejši listi. Ob navzočnosti vlage trosi kalijo in okužijo rastline prek listnih rež, pri A. dauci je razvojni cikel od okužbe do ponovne sporulacije lahko zaključen že v 8 do 10 dnevih, zaradi česar se lahko bolezen v ugodnih razmerah hitro širi po posevku.

Preventivni ukrepi

  • setev razkuženega semena
  • čim širši kolobar (3 do letni)
  • takojšnje odstranjevanje oz. zadelava okuženih rastlinskih ostankov
  • gojenje korenja na zračnih in dobro prevetrenih legah, širša medvstna razdalja
  • ne pregosta setev
  • setev manj občutljivih sort
  • previdno ravnanje s korenjem za skladiščenje (v izogib pojava ran)
  • skladiščenje pri nizkih temperaturah (0 – 1 oC)

Kemično zatiranje

Za rabo fungicida se odločimo pri pridelavi korenja na večjih površinah v primeru, ko najdemo znamenja bolezni v posevku in prognoza vremena kaže na dobre razmere za širjenje bolezni (toplo vreme in več ur mokro listje).

Davis R. M., Raid N. R. 2002. Compendium of Umbelliferous Crop Diseases. APS Press. St. Paul, Minnesota. 75 str.

Koike S.T., Gladders P., Paulus A.O. 2007. Vegetable diseases.  A Color Handbook. CRC Press. Boca Raton. 448 str.