Korenjeva muha

Korenjeva muha spada v red dvokrilcev (Diptera) in je znan kot najbolj razširjen škodljivec korenja. Živi tudi na kumini, pastinaku, peteršilju, zeleni ter samoniklih kobulnicah (Apiaceae). V Sloveniji na srečo ni pogost škodljivec, večkrat pa se pojavlja v zavetrnih legah, kjer občasno povzroča večjo škodo.

Škodo povzročajo ličinke (žerke) v mesecu juniju, ki se zavrtajo v korene rastlin in vanje vrtajo rove. Močno poškodovani koreni so netržni, saj niso več primerni za uživanje in pogosteje gnijejo. Znamenja napada na nadzemnem delu rastline niso posebej značilna; listi mladih rastlin rumenijo, rdečijo ali celo ovenijo.

Odrasle muhe so dolge okrog 5 mm, njihovo telo je črne barve z rumenimi nogami in rjavo glavo. Krila so pri osnovi rumena in se mavrično prelivajo. Ličinke (žerke) so dolge od 6 do 8 mm, so belkasto-rumenkaste barve in se bleščeče svetijo. Telo je zoženo proti glavi. Korenjeva muha prezimi v stadiju kot ličinka v zgornjem delu tal. Spomladi se zabubijo, muhe prvega rodu pa začnejo izletati v začetku maja. Po približno enem mesecu samice začnejo z odlaganjem jajčec na tla, ob korenu ali na koreninski vrat korenja. Ena muha lahko odloži do 100 jajčec. Po približno dobrem tednu dni se iz jajčec izležejo ličinke, ki se nato vrtajo rove v zgornjo plast korenov pod povrhnjico in jih izjedajo. Razvoj ličink poteka v juliju, nato pa se te premaknejo v tla, kjer se zabubijo. V drugi polovici julija se začno pojavljati muhe drugega rodu, ki letajo do septembra. Ličinke se zavrtajo v korene in prezimijo kot ličinke na polju v ostankih korenov, na kompostu ali v skladiščih. Manjši del populacije ličink se zabubi že v jeseni. V ugodnih letih se lahko pojavi tudi tretji rod korenjeve muhe.

Z zgodnjo ali poznejšo setvijo se terminsko izognemo naletu glavnine populacije škodljivca. Bube se preko zime ohranijo v ostankih gostiteljskih rastlin ali v tleh, zato je kolobar osnovni preventivni ukrep. Posevke zasnujemo najmanj 1 km proč od lanskoletnih lokacij rasti gostiteljskih rastlin. Pojav korenjeve muhe lahko spremljamo z oranžnimi lepljivimi ploščami, ki jih na njivo postavimo kmalu po vzniku posevka. Za učinkovito spremljanje muhe zadostuje postavitev 2-3 plošč/ha, njen pojav pa lahko najprej pričakujemo ob robovih parcele. V času naleta samic lahko posevke prekrijemo s kopreno ali protiinsektno mrežo, ki ima luknjice premera manjše od 2 mm, da preprečimo odlaganje jajčec.

Kemično zatiranje

Za termin uporabe registrirane insekticidov se odločamo na podlagi spremljanja pojava muh in razvoja posevka. Če se muha pojavi en mesec pred spravilom pridelka njeno zatiranje ni smiselno, saj ličinke v povprečju potrebujejo najmanj en mesec preden se zavrtajo v korene.

Jagodic A., Milevoj L., Gomboc S. 2003. Spremljanje pojava korenjeve muhe (Psila rosae F.), zbornik predavanj in referatov 6. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin,Zreče, 4-6.3

Vrabl, S. 1986. Posebna entomologija škodljivci poljščin. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana: 61 str.

Vrabl, S. 1992. Škodljivci poljščin. Knjižnica za pospeševanje kmetijstva, Ljubljana.

Mitjatović M. in sod. 2007. Zaštita povrća od bolesti, štetočina i korova. AgroMivas, Beograd.

Maček J. 1991. Za zdrave rastline. Mohorjeva družba, Celje.