Trioza apicalis
Korenjeva trižilka
Kazalo: Korenjeva trižilka
Špela Modic in Aleks Bordon, marec 2021
Uvod
Bolšice (Sternorrhyncha, Psylloidea) so fitofagne žuželke, podobne majhnim škržatkom, velike od 1,7 do 4,0 mm. Zanje so značilna strehasto zložena prozorna krila, trikotno oblikovana glava z velikimi očmi in skakanje. Njihov razvoj je vezan na ustrezno gostiteljsko rastlino. Korenjeva trižilka je pomemben škodljivec pri pridelavi korenja v Severni in občasno Srednji Evropi. V Sloveniji je zastopana, a ni prav pogosta. Občasno se lahko razmnoži in povzroči škodo na korenju. Odrasli osebki prezimijo na smrekah in spomladi migrirajo na korenje in druge vrste sorodnih rastlin.
Slika 1: Korenjeva trižilka - Trioza apicalis Foerster (foto G. Seljak)
Poškodbe
Listi se zaradi sesanja bolšice kodrajo in postanejo podobni peteršiljevim, pri tem pa ostanejo značilno zelene barve. Pri močnejših napadih se listje začne sušiti in mlade rastline propadejo. Že kratko tridnevno obdobje sesanja na mladih rastlinah lahko povzroči do 35 % izgubo pridelka. Korenjeva bolšica je tudi nevaren prenašalec nekaterih virusnih bolezni korenja in peteršilja. Prenaša bakterijo ’Candidatus Liberibacter solanacearum ’ na korenju.
Opis in bionomija
Korenjeva bolšica je oligofag. Glavna gostiteljska rastlina je gojeno (Daucus carota sativus) ali divje korenje, napada tudi peteršilj in drug vrste iz družine kobulnic (Apiaceae). Dolžina odraslih osebkov je 3 mm. Izlegli odrasli osebki bolšic imajo svetlo zeleno glavo z izjemo tipalk. Ob očeh imajo dve rdečkasti stranski oceli. Oprsje je večinoma svetlo zeleno z jasnim rumenim vzorcem, zadek je prav tako zelen in pri koncu svetlejši. Odrasle prezimile bolšice so spremenljive v barvi. Prevladujejo modro zeleni primerki. Ličinka je sploščena, brezkrilna in podobna kaparjem. Je svetlo-rumene barve in na hrbtni stran prekrita z voščenimi nitmi. Odlegla jajčeca so bela in s časom porumenijo. So podolgovata, ovalna in rahlo nesimetrična, dolžine približno 0,3 mm. Odrasli osebki se začnejo pojavljat konec aprila in začetek maja. Po parjenju samice odlagajo jajčeca, običajno od 400 do 700 na spodnjo stran listov. Po 12 do 15 dneh se izležejo ličinke, ki se združujejo okoli listnih žil in peclja, kjer sesajo rastlinske sokove. Po 30 dneh se ličinke preobrazijo v odrasle, ki običajno povzročijo večjo škodo v mesecu avgustu. V naših krajih ima ta žuželka 1 rod letno. Odrasli osebki prezimijo na iglavcih in drugih drevninah.
Varstvo
V Sloveniji za korenjevo trižilko trenutno nimamo registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva. Kot agrotehnični ukrep za zmanjšanje naleta bolšič je priporočljiva zgodnja setev korenja in spremljanje naleta z oranžnimi lepljivimi ploščami, kot se uporabljajo za korenjevo muho. Prag škodljivosti je presežen pri 0,2 osebka na dan na lepljivo ploščo.
Slika 2: Oranžna vaba za spremljanje korenjeve muhe.
Viri
Mijatović M., Obradović A., Ivanović M. 2007. Zaštita povrča. AgroMivas. Beograd
Maceljski M., Kišpatić J., in sod. 1987. Zaštita povrća od štetnika, bolesti i korova. Znanje. Zagreb.
Maček J. 1991. Za zdravje rastlin. Mohorjeva družba. Celje.
Dreo T., Viršček Marn M., Orešek E. 2017. Korenje po Evropi je pogosto okuženo z bakterijo’Candidatus Liberibacter solanacearum’, ki se prenaša s semenom in žuželčjimi prenašalci – kako je pri nas?