Koruzna progavost

Exserohilum turcicum (Pass.) K.J. Leonard & Suggs

Metka Žerjav; november 2016

Pege, proge in lise na listih koruze povzroča veliko različnih gliv. Bolezenska znamenja so si zelo podobna in brez natančne laboratorijske preiskave listov povzročitelja ne moremo z gotovostjo določiti. Hibridi koruze se po občutljivosti za okužbo razlikujejo in se različno odzivajo pa tudi različne rase ene vrste glive lahko na isti rastlini povzročijo različne oblike peg. Najbolj znane in razširjene bolezni na listih povzročajo glive, ki so jih včasih uvrščali v rod Helminthosporium in jih pod tem imenom tudi najdemo v starejši literaturi, zdaj pa so uvrščene v rodova Exserohilum in Bipolaris.

V Sloveniji od bolezni na listih, po razširjenosti in pomenu, izstopa koruzna progavost, ki jo je moč najti vsako leto, obseg pojava pa je odvisen od vremenskih razmer in izbora hibridov v pridelavi. Kadar se koruzna progavost močno pojavi že pred svilanjem, se lahko pridelek zrnja zmanjša tudi za polovico, če pa se pojavi pozneje, okrog 6 tednov po svilanju, ne povzroča večje škode. Kakšna bo škoda, je odvisno tudi od odpornosti koruze.

Bolezen se kaže pri občutljivi koruzi v obliki dolgih, eliptičnih, sivih peg, ki se širijo v smeri listnih žil in so široke do 3 cm in dolge 10 cm in več. Če je dovolj vlažno, se na pegah pojavijo temni predeli, kjer gliva sporulira (slika 1). Konidiji, ki nastajajo na pegah, so olivno sivi, vretenasti in večkrat predeljeni. Pri velikem številu lis se te združujejo in posušijo se lahko celi listi (slika 2). Oblika, velikost in barva peg na listih se razlikujejo, odvisno od odpornosti koruze, in se lahko pri odpornih genotipih izrazijo kot klorotične ožje pege, na katerih konidiji največkrat sploh ne nastajajo. Obstaja več fizioloških ras glive. Imenujejo se glede na številke Ht genov za odpornost koruze, za katere so virulentne.

Posredno koruzna progavost na listih vpliva tudi na povečan pojav glivičnih bolezni stebla (npr. fuzarioz), ker pride zaradi zmanjšane fotosintetske aktivnosti listov do predčasnega staranja tkiv v steblih in so ta bolj dovzetna za okužbo.

Slika 1: Na odmrlem tkivu peg pri koruzni progavosti nastajajo temni trosi (foto: arhiv KIS)

koruza_progavost_1

Slika 2: Koruzna progavost (foto: arhiv KIS)

koruza_progavost_2

V naravi se gliva ohranja na okuženem listju v obliki micelija, konidijev in klamidospor. Konidiji obdržijo kalivost do 3 leta. Veter lahko raznaša konidije na dolge razdalje. Kaleči konidiji prodrejo skozi povrhnjico ali skozi listne reže. Prve pege se praviloma pojavijo na spodnjih listih in se nato širijo na zgornje. Bolezen se po svilanju in oploditvi naglo razvija in je najbolj uničujoča pri zmernih temperaturah med 18-27 °C, kadar so obdobja omočenosti listov zaradi dežja in rose dolga. V Sloveniji so razmere za njen razvoj ugodne navadno v avgustu in septembru.

Varstvo temelji predvsem na izboru odpornih hibridov. Poleg odpornosti, dosežene s posameznimi dominantnimi Ht geni, ima koruza tudi horizontalno odpornost, ki je trajnejša, saj jo uravnava več genov. Obe vrsti odpornosti se dopolnjujeta.

Zaoravanje rastlinskih ostankov lahko zmanjša prve okužbe, kar velja tudi za druge listne pegavosti, katerih povzročitelji se ohranjajo na rastlinskih ostankih. Pri pridelovanju koruze za silažo in zrnje ne uporabljamo fungicidov proti listnim pegavostim.

Z dovoljenjem Založbe Kmečki glas je, z manjšimi spremembami, uporabljeno besedilo iz poglavja Bolezni koruze, avtorice M. Žerjav, iz knjige Koruza (Čergan in sod., 2008; http://zalozba.kmeckiglas.com/Koruza).

Viri:

Čergan, Z., Jejčič, V., Knapič, M., Modic, Š., Moljk, B., Poje, T., Simončič, A., Sušin, J., Urek, G., Verbič, J., Vrščaj, B., Žerjav, M. 2008. Koruza. Založba kmečki glas: 314 str.