Koruzna (prosena) vešča

(Ostrinia nubilalis (Hübner))

Magda Rak Cizej, 2018

Koruzna vešča je v zadnjih desetih letih redno prisotna v slovenskih hmeljiščih. Pri nas je prisotna predvsem na koruzi in hmelju, v zadnjem času pa tudi pri pridelavi zelenjave in okrasnih rastlin. Na koruzi ima eno generacijo letno, na hmelju dve generaciji. Škodo povzročajo ličinke, ki se zavrtajo v steblo, listne peclje in storžke. Pred leti je veljalo, da prva generacija na hmelju ne povzroča posebne škode, kar se je izkazalo za zmotno.

Slika 1: Odrasla samička koruzne vešče (foto: Rak Cizej)

Koruzna vesca_hmelj

Gosenica koruzne vešče se običajno zavrta na mestih, kjer se stikajo trte hmelja in nato v trti (steblu) izjeda notranjost. Gosenice prvega rodu navrtajo trte sredi junija, gosenice drugega rodu pa konec julija, predvsem pa v začetku avgusta. Prisotnost gosenice v notranjosti rastlin opazimo po značilni črvojedini (iztrebkih), ki so prisotni na vhodu vboda. Običajno so poškodovane trte, stranski poganjki ali pa samo napadeni storžki. Poškodbe na hmelju od gosenic koruzne vešče so še bolj vidne v toplem in sušnem vremenu, saj ima poškodovana trta oviran pretok vode in hranil. Trte v katerih so gosenice zaostajajo v rasti, pridelek je zmanjšan, posledično se zmanjša vsebnost alfa kislin. Če je v trti večje število gosenic (lahko jih je do 30), se trte posušijo. Gosenice napadejo trte, stranske poganjke in tudi strožke.

Slika 2: Od gosenic koruzne vešče poškodovane trte (foto: Rak Cizej)

Koruzna vesca_hmelj_trta

Slika 3: Gosenica koruzne vešče, zavrtana v storžek hmelja (foto: Rak Cizej)

Koruzna vesca_hmelj_gosenica

Metulj koruzne vešče je svetlo rumene do svetlo rjave pepelaste barve, s prečno vijugasto črto na prednjih krilih. Zadnja krila so sivkasta z rumeno črto po sredini. Razpon kril je 25–35 mm, telo pa je dolgo 13–15 mm. Samci so nekoliko manjši in nekoliko izrazitejše in temnejše barve. Jajčeca, ki jih samica odlaga na spodnjo stran listja, so sploščena, gladka, belkaste barve. Odložena so v skupinah po 15–45 jajčec, ki so značilno zložena kot ribje luske. Gosenice so, ko zapustijo jajčno lupino, velike 2–3 mm, ko zrastejo, pa so velike do 25 mm in široke 2–4 mm. Mlajše so belkasto rožnate, odrasle pa umazano sive do nekoliko rjavkaste barve. Glava je močna, temne barve, na vsakem trebušnem segmentu pa so na hrbtni strani štiri temnejše bradavice s po eno dlačico.

Koruzna vešča prezimi kot odrasla gosenica v rastlinah gostiteljicah, pri nas predvsem v koruznici in hmeljevini. V aprilu se zabubi in prve metulje najdemo konec aprila, običajno pa v začetku maja. Koruzno veščo spremljamo s svetlobno vabo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu že preko 35 let. Populacija koruzne vešče prve generacije je manj številčna, vendar povzroča veliko gospodarsko škodo, saj poškodovano steblo rastlin zaostaja v rasti in razvoju. Posledično rastline hmelja ne dosežejo končne višine in je ovirana rast stranskih poganjkov. Začetek leta metuljev druge generacije je v sredini julija in traja vse do sredine septembra. Druga generacija je številčnejša.

Za zmnajševanje populacije koruzne vešče je potrebno obvezno pravilno in pravočano zaoravanje koruznice v okolici hmeljišč in uničevanje stare hmeljevine in sicer najkasnje do konca aprila, kajti gosenice prezimijo v ostankih gostiteljsih rastlin.

Za zatiranje koruzne vešče je potrebno dosledno upoštevati navodila opazovalno napovedovalne službe, ki poda rok za zatiranje. Za prvo generacijo je običajno zatiranje ličink konec maja, v začetku junija, drugo generacijo pa zatiramo konec julija, v začetku avgusta. Ker je let metuljev ene generacije daljši kot ene mesec, je včasih za posamezno generacijo potrebno ukrepati tudi 2-krat. Za zatiranje uporabljamo insekticide, ki so na seznamu dovoljenih sredstev za vartsvo hmelja. Na seznamu sta tudi sredstvi na osnovi a.s. Bt (Bacillus thuringiensis), ki sta dovoljeni tudi v ekološki pridelavi.

Dovoljena FFS za aktualno leto

Priročnik za hmeljarje. Prosena (koruzna) vešča. Majer, D. in Čerenak, A. ur., Žalec, 2002, IHPS: s. 70

Kač, M., Bolezni in škodljivci na hmelju.- Žalec, Kmetijska proizvajalna in poslovna zveza Žalec, (1957), 201 s.