Koruzna vešča na plodovkah

Ostrinia nubilalis Hübner

Špela Modic in Igor Nekrep, januar 2023

Uvod

Koruzna ali prosena vešča (Lepidoptera, družina Crambidae) je domorodna polifagna vrsta, katere gosenice se hranijo z več kot 250 rastlinskimi vrstami. Med njimi je najpomembnejša koruza, od gojenih rastlin napada še hmelj, papriko, paradižnik, krompir, fižol, sojo, konopljo, sončnice, različne trave, proso, žita, od samoniklih pa navadno kostrebo, sivozeleni muhvič, laški muhvič, navadni ščir, mali repinec, navadni in divji pelin ter druge. Gosenice koruzne vešče lahko najdemo tudi na plodovih nekaterih sadnih vrst (jablani, breskvi).

Poškodbe

Škodo na rastlinah povzročajo gosenice. Pri plodovkah se gosenice zavrtajo v glavnem v plodove, ki so zaradi tega podvrženi različnim bakterijskim in glivičnim okužbam. Med tremi razhudnikovkami (paradižnik, paprika, jajčevec) je za napade koruzne vešče najbolj dovzetna paprika. Pri papriki se gosenice po izleganju razpršijo in pregrizejo skozi plod pod krono, kjer na mestu ostane manjša količina črvine kot edini znak napada. Gosenica prve in druge stopnje se primarno hrani s tkivom krone in placente, kasnejše stopnje gosenice pa se prehranjujejo s tkivom plodu ali pa se zavrtajo v sekundarne plodove ali stebla. Poškodbe, ki nastanejo zaradi vstopnih lukenj gosenic, spodbujajo bakterijsko okužbo plodov z vrsto Pectobacterium carotovorum (sin. Erwinia carotovora) oz. bakterijsko mehko gnilobo. Ko plod postopoma propada zaradi mehke gnilobe, se ličinke preselijo v neokužen plod in tako širijo okužbo. V primerjavi s papriko je paradižnik slabši gostitelj za gosenice koruzne vešče, kar so pokazale tudi raziskave. Predvideva se, da zaradi vsebnosti tomatina. Kot pri papriki se tudi pri paradižniku ličinka pregrize v plod pod krono in se prehranjuje s pulpo oz. mezokarpom. Sprva napad ni opazen, a z napredujočim prehranjevanjem plod začne propadati ter se razbarva, napreduje pa tudi okužba zaradi patogenov. Paradižniki bi naj bili izpostavljeni predvsem napadom pozno v sezoni. Podobno kot paradižnik koruzna vešča tudi jajčevce napada redkeje.

Opis in bionomija

Samice koruzne vešče so čokate in nekoliko večje kot samci. Čez krila, katerih barva je običajno rumenkasta do svetlo rjava, merijo 25-30 mm. Samci so vitkejši in za malenkost temnejši, običajno sivo rjavi. Oplojene samice odlagajo v skupkih po 15 do 25 jajčec na spodnjo stran listov. V kolikor v času odlaganja jajčec ni na voljo rastlin koruze, ki so v razvojni stopnji od V5 (5 listov popolno razgrnjenih) naprej, samica odloži jajčeca na druge rastline, saj koruza do te stopnje vsebuje snov DIMBOA, ki je toksična za gosenice koruzne vešče. Ena samica v povprečju odloži od 500 do 600 jajčec, odvisno od okoljskih razmer (temperatura, vlaga, prehrana). Embrionalni razvoj jajčec traja od 5 do 7 dni. Jajčeca so prosojna, bela do svetlo siva, okroglasto ovalne oblike, premera 0,5 mm. Preden se izležejo ličinke, jajčeca potemnijo, v njih pa so že vidne mlade gosenice. Komaj izlegle gosenice so svetlo rumene, v dolžino merijo 1,5 mm, imajo značilno črno glavo in poleg treh parov oprsnih še pet parov trebušnih nog. Vzdolžno po telesu gosenic potekajo vrste črnih do temno rjavih peg, iz katerih izraščajo dlake. Gosenice se lahko hranijo na rastlini, kjer so se izlegle, ali pa se s pomočjo vetra in svilenih niti, ki jih izločajo, prestavijo na druge rastline. Tovrsten način premikanja iz rastline na rastlino je mogoč nekje do tretje stopnje razvoja gosenice. Gosenice so sicer sposobne preživeti do 3 tedne brez hrane. Gosenice se petkrat do šestkrat levijo in v zadnji stopnji dosežejo velikost do 30 mm. Običajno se zabubijo v steblih. Bube so rdečkasto do temno rjave, dolge 13-15 mm.

Zatiranje

Nekemično zatiranje

Eden najučinkovitejših ukrepov za zatiranje koruzne vešče je pravočasno odstranjevanje koruznice s polj oziroma čim temeljitejše in čim bolj globoko zaoravanje, po možnosti sesekljanih koruznih ostankov. Zaoravanje koruznice opravimo čim prej, najbolje že v jesenskem času, saj so gosenice v podoranih steblih preko zime izpostavljene mikroorganizmom, ki zmanjšajo številčnost gosenic. Spomladansko zaoravanje koruznice je, posebno v sušnih obdobjih, veliko manj učinkovito kot jesensko. Poudariti je potrebno, da je večina gosenic prisotnih v koruznih storžih, zato je pomembno, kam se le ti skladiščijo  (v t.i. koruznike), v kolikor se ne posilirajo oziroma oluščijo. K zmanjšanju napada pripomore tudi ustrezen kolobar in pridelava koruze izven območij z velikim tveganjem, h katerim prištevamo predvsem lanskoletna (napadena) koruzišča in neobdelane oziroma zapleveljene njive, poti in obronke z veliko divjega pelina (enega glavnih gostiteljev), robove gozdov in živih mej z veliko debelostebelnih zeli. Pri plodovkah je zaželena pridelava le-teh čim dlje od koruznih polj ter zaoravanje žetvenih ostankov, saj s tem uničimo prezimovajoče gosenice. Sorte paprik z več kapsaicina so manj dovzetne za gosenice koruzne vešče, povečane vsebnosti kapsaicina pa zmanjšajo preživetje gosenic.

V okviru možnosti zatiranja koruzne vešče je potrebno omeniti tudi nekatere njene naravne sovražnike. Kot zelo učinkoviti so se v nekaterih sredozemskih državah izkazali jajčni parazitoidi koruzne vešče iz rodu Trichogramma. Parazitoid T. brassicae Bezdenko (Hymenoptera, Trichogrammatidae) je bil ugotovljen tudi v Sloveniji, vendar pripravki z omenjenimi organizmi pri nas še niso na voljo. Jajčeca parazitirajo tudi ličinke muhe goseničarke (Lydella thompsoni), ki je v Evropi avtohtona vrsta, v ZDA pa so jo vnesli za namen biotičnega varstva. V Severni Ameriki so jajčeca koruzne vešče plenile pikapolonice, plenilske stenice (Orius spp.) in ličinke tenčičaric (Chrysopa spp., Chrysoperla spp.). Sklepamo, da je podobno tudi v Evropi. Med pomembne patogene koruzne vešče spadajo bakterije Bacillus thuringiensis in Serratia marcescens, glive Beauveria bassiana in Fusarium spp. ter mikrosporidij Nosema pyrausta.

Kemično zatiranje

Škropljenje se izvaja v času izleganja gosenic, torej v obdobju, ko se gosenice še niso zavrtale v rastlino oziroma od sedem do deset dni potem, ko se pojavijo prve samice ali pet dni po odlaganju večjega dela jajčec. Druge generacije pa vsaj zaenkrat, tudi v Vipavski dolini, ni mogoče zatirati. Za uspešno zatiranje koruzne vešče je potrebno vsekakor intenzivno spremljati njen razvoj, let metuljev s svetlobnimi ali feromonskimi vabami in število odloženih jajčec oziroma jajčnih legel. Po nekaterih podatkih je kritično število od štiri do osem jajčnih legel na sto pregledanih rastlin, po drugih podatkih pa je kritično število preseženo, kadar najdemo jajčna legla na 12 do 15 % pregledanih rastlin. Ko se gosenice enkrat zavrtajo v plod, škropljenje ni učinkovito. Proti koruzni vešči je tudi v Sloveniji registriran pripravek z Bacillus thuringiensis var. aizawai za plodovke. Obstajajo opisani primeri, ko so v zavarovanih prostorih, kjer so gojili papriko, sumili na razvito odpornost proti Bt toksinom. Izkazalo se je, da če pripravek ni bil uporabljen ob pravem času, so se gosenice zavrtale v plod, kjer so bile zaščitene kljub celoletnemu tretiranju z Bacillus thuringiensis. V Sloveniji so za zatiranje gosenic koruzne vešče na plodovkah registrirani tudi drugi kemični pripravki na osnovi različnih aktivnih snovi.

Viri

Bickerton M. W. 2011. Intercropping for conservation biological control of European corn borer Ostrinia nubilalis Hübner (Lepidoptera: Crambidae) in Bell peppers. Doctoral dissertation, Rutgers University-Graduate School-New Brunswick: 90 str.

Caffrey D. J., Worthley L. H. 1927. A progress report on the investigations of the European corn borer. Department bulletin (United States Department of Agriculture), no. 1476, Washington, D. C.: 154 str.

Crava C. M., Bel Y., Ferré J., Escriche B. 2014. Susceptibility to C ry proteins of a S panish Ostrinia nubilalis glasshouse population repeatedly sprayed with Bacillus thuringiensis formulations. Journal of Applied Entomology, 138(1-2): 78-86

Čergan Z. in sod. 2008. Koruza. Ljubljana, Založba kmečki glas: 314 str.

Fisher K. E. 2015. Evaluation of natural plant chemical defenses in comparison to Bacillus thuringiensis on the survival and feeding preferences of Ostrinia nubilalis. Doctoral dissertation, University of Delaware: 69 str.

Fisher K. E., Mason C. E., Flexner J. L., Hough-Goldstein J., McDonald J. H. 2017. Survivorship of Z-pheromone race European corn borer (Lepidoptera: Crambidae) on a range of host plants varying in defensive chemistry. Journal of economic entomology, 110(3): 978-985

Frantz J. D., Gardner J., Hoffmann M. P., Jahn M. M. 2004. Greenhouse evaluation of Capsicum accessions for resistance to European corn borer (Ostrinia nubilalis). HortScience, 39(6): 1336-1338

Hodgson B. E. 1928. The host plants of the European corn borer in New England. Technical bulletin (United States Department of Agriculture), no. 77, Washington, D. C.: 63 str.

Losey J. E., Calvin D. D., Carter M. E., Mason C. E. 2001. Evaluation of noncorn host plants as a refuge in a resistance management program for European corn borer (Lepidoptera: Crambidae) on Bt-corn. Environmental entomology, 30(4): 728-735

Prirodoslovni muzej Slovenije. 2023. Imenik slovenskih imen nevretenčarjev. http://anthrenus.pms-lj.si/imenik/imenik.php (Dostop: 20.1.2023)

Razinger J., Vasileiadis V.P., Giraud M., Dijk W.V., Modic Š., Sattin M., Urek G. 2016. On-farm evaluation of inundative biological control of Ostrinia nubilalis (Lepidoptera: Crambidae) by Trichogramma brassicae (Hymenoptera: Trichogrammatidae) in three European maize-producing regions. Pest management science, 2016, vol. 72, iss. 2, str. 246-254

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Uradni list RS št. 45/2001. http://www.uvhvvr.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/zdravje_rastlin/slovenska_zakonodaja/zakon_mednarodna_konvencija_uvoz_izvoz/zakon/ (september 2016)

Zimmermann G., Huger A. M., Langenbruch G. A., Kleespies R. G. 2016. Pathogens of the European corn borer, Ostrinia nubilalis, with special regard to the microsporidium Nosema pyrausta. Journal of Pest Science, 89: 329-346