Koruzna vešča

KORUZNA VEŠČA (Ostrinia nubilalis Hübner)

Špela Modic, november 2016

Koruzna vešča (Lepidoptera, Pyralidae) je polifagna vrsta, ki naseljuje preko 250 rastlinskih vrst. Med njimi je najpomembnejša koruza, od gojenih rastlin napada še hmelj, papriko, paradižnik, krompir, fižol, sojo, konopljo, sončnice, različne trave, proso, žita, od samoniklih pa navadno kostrebo, sivozeleni muhvič, laški muhvič, navadni ščir, mali repinec, navadni in divji pelin in druge. Gosenice koruzne vešče lahko najdemo tudi na plodovih nekaterih sadnih vrst (jablani, breskvi).

Škodo povzročajo gosenice. Pri koruzi se mlade gosenice najprej hranijo s povrhnjico mladih listov. Poškodbe so vidne kot ozke, podolžne proge, ob katerih lahko opazimo drobne iztrebke gosenic. Gosenice višjih razvojnih stadijev vrtajo rove v steblih in storžih, se hranijo na metlicah ali pa grizejo zrna pod ličkanjem, včasih napadejo tudi peclje storžev. Gosenice, ki se hranijo na metlici se pogosto zavrtajo v stržen metlice, ga pozneje zapustijo in se ponovno zavrtajo nižje na rastlini. Ob izvrtini so ponavadi vidni iztrebki. V vlažnejših letih se na veščinih izvrtinah na zrnju oziroma storžih razrastejo glivične bolezni, še posebno fuzarioze, ki pomenijo nevarnost zastrupitve živali z mikotoksini. Pri hmelju se gosenice zavrtajo v trte, kjer navadno vrtajo rove navzdol vse do korenik.  Napadene rastline zaostajajo v rasti, listje rumeni, trte se sušijo in lahko popolnoma propadejo. Pri papriki in paradižniku se gosenice zavrtajo v glavnem v plodove, ki so zaradi tega podvrženi različnim bakterijskim in glivičnim okužbam. Nasprotno pa je pri žitih in travah napad gosenic koruzne vešče omejen v glavnem na stebla.

Slika 1: Gosenica koruzne vešče in poškodbe vrtanja na storžu koruze (foto: arhiv KIS)

Gosenica koruzne vešče in poskodbe na storžu

Samice koruzne vešče so čokate in nekoliko večje kot samci. Čez krila, katerih barva je ponavadi rumenkasta do svetlo rjava, merijo 25-30 mm. Samci so vitkejši in za malenkost temnejši, ponavadi sivo rjavi. Oplojene samice odlagajo jajčeca v skupkih po 15 do 25 na spodnjo stran koruznih listov. Ena samica  v povprečju odloži od 500 do 600 jajčec, odvisno od okoljskih razmer (temperatura, vlaga, prehrana). Embrionalni razvoj jajčec trajaod 5 do 7 dni. Jajčeca so prosojna, bela do svetlo siva, okroglasto ovalne oblike, premera 0,5 mm. Preden se izležejo ličinke jajčeca potemnijo, v njih pa so že vidne mlade gosenice. Komaj izlegle gosenice so svetlo rumene, v dolžino merijo 1,5 mm, imajo značilno črno glavo in poleg treh parov oprsnih še pet parov trebušnih nog.

Slika 2: Jajčeca koruzne vešče (foto: arhiv KIS)

Jajčeca koruzne vešče

Vzdolžno po telesu gosenic potekajo vrste črnih do temno rjavih peg, iz katerih izraščajo dlake. Gosenice se petkrat do šestkrat levijo in odrasle dosežejo velikost do 30 mm. Gosenice se navadno zabubijo v steblih. Bube so rdečkasto do temno rjave, dolge 13-15 mm.

Koruzna vešča prezimi kot odrasla gosenica v spodnjih delih koruznih stebel, pogosto tudi v koruznih storžih in rastlinskih ostankih nekaterih samoniklih rastlin. Spomladi, proti koncu aprila oziroma v maju, ko se temperatura zraka dvigne nad 12 °C, se ličinke zabubijo in po  10 do 14 dneh iz bub izletijo metulji. Metulji se pojavljajo do konca avgusta, v toplih območjih tudi še v septembru. V območjih, kjer se pojavljata dva rodova letno se proti koncu julija oziroma v avgustu pojavijo metulji drugega rodu. Razvoj drugega rodu je podoben prvemu. Koruzna vešča ima v večjem delu Slovenije dva rodova letno, na Primorskem se lahko pojavi tudi delni tretji rod, medtem ko ima na Gorenjskem samo en rod.

Eden najučinkovitejših ukrepov za zatiranje koruzne vešče je pravočasno odstranjevanje koruznice s polj oziroma čim temeljitejše in čim bolj globoko zaoravanje, po možnosti sesekljanih koruznih ostankov. Zaoravanje koruznice opravimo čim prej, najbolje že v jesenskem času, saj so gosenice v podoranih steblih preko zime izpostavljene mikroorganizmom, ki zmanjšajo  številčnost gosenic. Spomladansko zaoravanje koruznice je, posebno v sušnih obdobjih, veliko manj učinkovito kot jesensko. Poudariti je potrebno, da je večina gosenic prisotnih v koruznih storžih, zato je pomembno kam se le ti skladiščijo  (v t.i. koruznike), če se ne posilirajo oziroma oluščijo. K zmanjšanju napada pripomore tudi ustrezen kolobar in pridelava koruze izven območij z velikim tveganjem, h katerim prištevamo predvsem lanskoletna (napadena) koruzišča in neobdelane oziroma zapleveljene njive, poti in obronke z veliko divjega pelina, enega glavnih gostiteljev, robove gozdov in živih mej z veliko debelostebelnih zeli.

V okviru možnosti zatiranja koruzne vešče je potrebno omeniti tudi nekatere njene naravne sovražnike. Kot zelo učinkoviti so se v nekaterih sredozemskih državah izkazali jajčni parazitoidi koruzne vešče iz rodu Trichogramma. Parazitoid T. brassicae Bezdenko (Hymenoptera, Trichogrammatidae) je bil ugotovljen tudi v Sloveniji, vendar pripravki z omenjenimi organizmi pri nas še niso na voljo.

Kemično zatiranje

Škropljenje koruze z insekticidi je zaradi velikosti rastlin v času izleganja mladih gosenic v Sloveniji skoraj nemogoče. Škropiti je mogoče le nekatere pozne hibride v Vipavski dolini, ki so v času izleganja gosenic prve generacije še dovolj nizki, da v posevek lahko pridemo z navadno, poljedelsko škropilnico. Škropljenje se  izvaja v času izleganja gosenic, torej v obdobju ko se gosenice še niso zavrtale v koruzo, oziroma od sedem do deset dni potem, ko se pojavijo prve samice ali pet dni po odlaganju večjega dela jajčec. Druge generacije pa vsaj zaenkrat, tudi v Vipavski dolini, ni mogoče zatirati. Za uspešno zatiranje koruzne vešče je potrebno vsekakor intenzivno spremljati njen razvoj, let metuljev s svetlobnimi ali feromonskimi vabami in število odloženih jajčec oziroma jajčnih legel. Po nekaterih podatkih je kritično število od štiri do osem jajčnih legel na sto pregledanih rastlin, po drugih podatkih pa je kritično število preseženo, kadar najdemo jajčna legla na 12 do 15 % pregledanih rastlin. Trenutno so za zatiranje ličink koruzne vešče na razpolago insekticidi iz skupine piretroidov ter bioinsekticid na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis var. Kurstaki. Registrirana sredstva najdete v spodnji povezavi.

Čergan Z. in sod. 2008. Koruza. Ljubljana, Založba kmečki glas: 314 str.

Razinger J., Vasileiadis V.P., Giraud M., Dijk W.V., Modic Š., Sattin M., Urek G. 2016. On-farm evaluation of inundative biological control of Ostrinia nubilalis (Lepidoptera: Crambidae) by Trichogramma brassicae (Hymenoptera: Trichogrammatidae) in three European maize-producing regions. Pest management science, 2016, vol. 72, iss. 2, str. 246-254

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Uradni list RS št. 45/2001. http://www.uvhvvr.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/zdravje_rastlin/slovenska_zakonodaja/zakon_mednarodna_konvencija_uvoz_izvoz/zakon/ (september 2016)