Kostanjev rak

Kostanjev rak povzroča gliva Cryptonectria parasitica. Je huda bolezen skorje evropskega ter ameriškega kostanja in je v Sloveniji uničila četrtino populacije kostanjev. Izvira iz Kitajske kjer okužuje kitajski kostanj vendar na njem ne povzroča škode. Ob meji z Italijo so pojav kostanjevega raka prvič opazili leta 1950. Obsežnim karantenskim ukrepom navkljub se je leta 1956 bolezen razširila v notranjost Slovenije in naprej po Balkanu. K hitrosti širjenja so prispevale predvsem hude zime in neurja s točo. Poznana sta dva tipa glive, virulentni in hipovirulentni. Hipovirulentni tip okuži drevo vendar ne izzove bolezni in tako ne povzroča škode.

Gliva je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO, Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi »Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/

Znamenja okužbe z virulentno obliko glive so najbolje vidna na mladih poganjkih oz. deblih mlajših dreves. Gladko, svetlo lubje se na mestu okužbe obarva temno rjavo ali oranžno. Začne se sušiti in dobi vdrt izgled. Na površini lubja se sprva pojavijo vzdolžne in kasneje še prečne razpoke, pod lubjem pa je opaziti pahljačasto razraščen, rumeno rjav micelij. V kasnejši fazi razvoja se na površini lubja razvijejo oranžno rdeča trosišča v velikosti bucikine glave. Pod mestom okužbe začnejo izraščati sekundarni poganjki, ki kmalu propadejo. Z napredovanjem glive se začnejo sušiti posamezne veje nad okuženimi mesti. Listje na prizadetih vejah predčasno porumeni in čez zimo ne odpade. Sčasoma gliva preraste celoten kambij okoli debla in povzroči odmrtje drevesa. Propadanje okužene rastline običajno traja od 1 do 10 let, odvisno od velikosti in vitalnosti drevesa ter patogenosti seva glive, ki rastlino okužuje.

Hipovirulenten tip glive ne povzroča škode na kostanjevih drevesih. Ta oblika glive se razrašča le na površini lubja in ne prodira skozi skorjo v notranjost drevesa. Ob napadu glive se pojavijo manjše razpoke in zadebelitve na mestu okužbe, ki niso škodljive.

Povzročitelj je tipičen parazit ran, ki za okužbo gostiteljske rastline potrebuje vlago. V drevo vstopa že preko najmanjših ranic in razpok v lubju. Pri cepljenih kostanjih parazit pogosto vstopi na mestu cepljenja. Po okužbi se prvi simptomi na lubju pojavijo po treh do petih tednih. Gliva s hifami preraste meristemsko tkivo gostitelja in ob tem izloča oksalno kislino, ki znižuje pH v tkivu in ga na ta način uničuje. Širi se skozi kambij dokler ne zaobjame celotnega obsega debla, kar nazadnje vodi v odmrtje drevesa. Gliva ne okužuje koreninskega sistema.

Kostanjev rak se na dolge razdalje širi z okuženim sadilnim materialom ter lesom in lubjem propadlih dreves. Na krajše razdalje se trosi razširjajo predvsem z vetrom, dežjem in živalmi ter z okuženim orodjem. Gliva lahko preživi tudi kot saprofit na odmrlem lesu drugih drevesnih vrst, kar predstavlja vir okužbe tudi po tem, ko je bil okužen kostanjev les že odstranjen z rastišča.

Hipovirulenco povzročajo virusi, ki okužijo glivo. Drevesa, ki so že okužena s hipovirulentnimi sevi, so relativno varna pred okužbo z virulentno obliko. Nekateri sevi lahko prenesejo hipovirulenco na virulentno obliko glive in ji tako odvzamejo patogenost. Hipovirulenca se kaže v spremenjeni morfologiji glive, omejevanju sporulacije in zmanjševanju kopičenja oksalne kisline. Evropski hipovirulenti sevi spreminjajo tudi pigmentacijo virulentnih oblik glive in se trosišča iz oranžne barve spremenijo v belo.

Pri varstvu pred kostanjevim rakom v prvi vrsti upoštevamo preventivne ukrepe. Pomembno je sajenje certificiranega, neokuženega sadilnega materiala, izbiranje manj občutljivih sorte ter preprečevanje nastajanja kakršnihkoli ran. Ob delu v okuženih nasadih je potrebno redno razkuževanje orodja.

Nekemično varstvo

Posebno pozornost je potrebno nameniti pri okopavanju in mulčenju trave v neposredni bližini sadik, da ne nastajajo rane. Sicer sta redna košnja ali mulčenje trave pod krošnjami pomembna za zniževanje vlažnosti v nasadu. Rez izvajamo v minimalnem obsegu, obvezno v zimskem času, ko okoljske razmere niso ugodne za širjenje bolezni. Vse nastale rane je potrebno premazati s cepilno smolo. Ob prvih znakih okužbe izrežemo rakasto rano z nožem do zdravega lesa, zaščitimo s smolo ter jo ovijemo v črno tkanino. Uporablja se tudi prekrivanje ran z vlažno, glinasto zemljo. Zamazano rano zaščitimo in povijemo s folijo. Na ta način ustvarimo razmere brez kisika, ki preprečijo nadaljnji razvoj glive. V okolici nasada je pomembno odstranjevati okužena drevesa s čimer odstranimo potencialen vir okužbe. Posekana drevesa je priporočljivo sežgati.

Kemično varstvo

Kemično varstvo pred kostanjevim rakom izvajamo posredno z bakrovimi pripravki. Bakrove pripravke se na kostanju uporablja spomladi ob brstenju za zatiranje listne pegavosti kostanja ter bakterijskih bolezni v jesenskem in zimskem času. Pomemben ukrep je tudi razkuževanje ran po rezi in ob vremenskih neprilikah kot so neurja in toča.

Biotično varstvo

Pri biotičnem varstvu se izkorišča zmožnost prenosa hipovirulence iz hipoviruletnih na virulentne seve kostanjevega raka.  Drevesa se namerno okuži z mešanico nevirulentih (hipovirulentnih) sevov. Tako drevesa s prisotno nevirulentno obliko razvijejo odpornost na virulentno obliko. Obstaja tudi kurativna metoda pri kateri se s kasnejšo inokulacijo hipovirluentnih sevov, ustavi napredovanje že prisotne virulentne oblike glive ali jo celo spremeni v nevirulentno obliko. Na mejno območje med okuženim in zdravim lesom se inokulira hipovirulentne seve. Drevo začne čez čas zaraščati rano, ker je virulenten sev zgubil svojo patogenost. V Italiji so po petih letih od prve inokulacije hipovirulentnih sevov v kostanjevih nasadih opazil tudi njihovo samodejno širjenje.