Kostanjeva šiškarica

Kazalo: Kostanjeva šiškarica

Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu

Špela Modic; oktober 2020

Uvod

Kostanjeva šiškarica Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Hymenoptera: Cynipidae) spada med ose šiškarice, ki povzročajo tvorbo šišk na rastlinah. Osica izvira s Kitajske in je pomemben gospodarski škodljivec kostanjevih nasadov Castanea spp. (Fagaceae) v Evropi. V Evropo, natančneje v deželo Piemont v Italiji, je bila vnesena leta 2002 z napadenimi sadikami kostanja. V Sloveniji so o njenem vnosu, z uvozom napadenih sadik pravega kostanja na Goriškem, prvič poročali leta 2004.

Poškodbe

Škodo povzročajo ličinke, ki napadejo vegetativne brste in spomladi s svojimi izločki povzročijo tvorbo značilnih šišk na glavnih listih žilah kostanja, na vrhu poganjkov ali pri osnovi moških socvetij. Po teh simptomih tudi prepoznamo napad škodljivca na kostanju. V nasadih kostanja se škoda odraža v zmanjšanjem pridelku kostanja ter letnega prirasta poganjkov in lesa kot tudi v medonosnosti kostanja. Močnejši napad škodljivca lahko zmanjša vitalnost drevesa, prirast lesa, predvsem starejša drevesa odmrejo. Oslabljena drevesa so dovzetna tudi za okužbo z glivo, ki  povzroča kostanjevega raka.

Slika 1: Izletna odprtina kostanjeve šiškarice (foto: arhiv KIS)

Opis in bionomija

Kostanjeva šiškarica ima en rod na leto. Razmnožuje se nespolno (partenogenetsko) z neoplojenimi jajčeci. Vsi njeni potomci so ženski osebki. Samci doslje še niso bili ugotovljeni. Odrasle osice živijo do 10 dni in v tem času izležejo več kot 100 jajčec / samico. Jajčeca odlagajo v brste kostanja v juniju in juliju. V posamezen brst odložijo od 3 do 5  jajčec. Iz jajčec se po 30 do 40 dneh izležejo ličinke prvega stadija, ki prezimijo v brstu. Njihov razvoj do spomladi, ko se pojavijo ličinke drugega stadija, poteka počasi. Razvijajoče se ličinke s svojimi izločki povzročijo tvorbo od 5 do 20 mm zelenih ali rožnatozelenih šišk. Ličinke se znotraj šišk hranijo 20 do 30 dni nato se zabubijo. Odrasle izletajo iz šišk v prvi polovici junija in letajo do konca julija.

lika 2: Breznoga, mlečno bela ličinka kostanjeve šiškarice v kamrici (foto: arhiv KIS)

Varstvo

Zatiranje kostanjeve šiškarice je oteženo, ker poteka njen razvoj večinoma v šiški. V šiški ostaja zavarovana pred negativnimi vplivi okolja kot tudi insekticidi. Učinkovitost zatiranja odraslih osebkov, se zato izvaja v času izleganja osic. Učinkovitost kemične kontrole je zmanjšana tudi zaradi neustrezne strojen opreme za škropljenje visokih dreves. Kar nekaj študij je bilo opravljenih na temo vnosa naravnih sovražnikov in njihove vloge za zatiranje kostanjeve šiškarice. Za najbolj učinkovit ukrep zatiranja kostanjeve šiškarice pri nas se je izkazal vnos parazitoidnih osic, ki parazitirajo kostanjevo šiškarico in tako pomembno omejujejo škodo, nastalo zaradi tega škodljivca. Učinkovit parazitoid je osica Torymus sinensis (Hymenoptera: Torymidae), ki izvira s Kitajske in je navzoča in aktivna tudi že pri nas. Znani so še drugi parazitoidi, ki pa so manj učinkoviti za zatiranje kostanjeve šiškarice.

Manjši napad  kostanjeve šiškarice lahko obvladujemo z izrezovanjem in uničevanjem napadenih poganjkov. Nasade je zato potrebno spomladi redno pregledovati.

Viri

Seljak, G. 2007. Kostanjeva šiškarica: Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu. Gozdarski vestnik. 65,4: 234-237.

Seljak, G. 2006. Kostanjeva šiškarica: nova velika grožnja za pravi kostanj. SAD. 17,5: 3-5 str.

Rot, M. 2012. Kostanjeva šiškarica ogroža pridelavo kostanja. SAD. 23, 9: 8-10 str.

Rot, M. in sod. 2017. Biotično varstvo kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu) s parazitoidom Torymus sinensis v Sloveniji in sosednjih državah. Zbornik predavanj in ref. 13. Slo. posvetovanja o varstvu rastlin, Rimske Toplice, 316-324 str.

Kos, K., Trdan, S. 2010. Biotično zatiranje kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, Hymenoptera, Cynipidae). AAS, 95,1: 89-96 str.

Kos, K. in sod. 2017. Domorodni parazitoidi kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu) in ostalih šiškaric v Sloveniji (2010-2016). Zbornik predavanj in ref. 13. Slo. posvetovanja o varstvu rastlin, Rimske Toplice, 206-211 str.