Krastavost kumar

Cladosporium cucumerinum

Janja Zajc, september 2023

Uvod

Povzročiteljica krastavosti kumar je gliva vrste Cladosporium cucumerinum ELLIS & ARTH.

Bolezenski znaki se pojavijo na vseh nadzemnih delih rastline – na listih, listnih pecljih, steblih in plodovih. Bolezen se običajno sprva pokaže na listih, kjer nastajajo majhne, nepravilno oblikovane lezije. Sprva so lezije vodnate, kasneje pa postanejo sive do sivo-bele, sredina zaradi nekroze lahko izpade in ustvari luknjičast videz lista. Okrog lezije nastane klorotična obroba. Mladi listi se ob močni okužbi v ugodnih vremenskih pogojih deformirajo.

Največje poškodbe zaradi okužbe s C. cucumerinum se razvijejo na plodovih. Izgled simptomov okužbe na plodovih se razlikuje glede na vrsto in občutljivosti posamezne sorte znotraj vrste gostitelja.

Lise na plodovih se sprva pojavijo kot majhne (3 – 4 mm) vdrtine, ki spominjajo na vbod insektov. Iz njih lahko izteka lepljiva snov. Okužen predel plodu lahko naselijo bakterije, ki povzročajo mehko gnilobo in pospešijo propadanje plodov.

Okužene kumare razvijejo dvignjene, grobe in luskasto oblikovane kraste, ki so rjave do črne barve. Hudo prizadeti plodovi se lahko deformirajo ali razpokajo. Na plodovih buč se lezije lahko razvijejo kot vdrti kraterji. Takšne znake lahko zamenjamo z antraknozo bučevk, ki jo povzroča Colletotrichum orbiculare. Na bolj odpornih lubenicah se lezije razvijejo kot dvignjene kraste. Ob zgodnji okužbi plodov lahko okužba privede do nepravilne, izmaličene oblike plodu.

Slika 1: Krastavost kumar, ki jo povzroča Cladosporium cucumerinum (foto: arhiv KIS).

Slika 2: Okužba lista kumare s Cladosporium cucumerinum (foto: arhiv KIS).

Razvoj in širjenje bolezni

Cladosporium cucumerinum preživi na okuženih rastlinskih ostankih ali v obliki počivajočih trajnih struktur v tleh. Prenaša se tudi z okuženim semenom. Gliva ni nujno le patogen, saj raste tudi kot saprofit na odmrlih rastlinskih ostankih. Ti ostanki in počivajoče trajne strukture so vir okužbe za naslednjo rastno sezono.

Okužba se običajno začne zgodaj v rastni sezoni, ko se trosi glive sprostijo iz ostankov. Trosi se lahko v vlažnem zraku prenesejo na dolge razdalje. Najbolj ugodni pogoji za razvoj bolezni je vlaga (dolgotrajna rosa, megla, rahel dež) in temperature do 21 ˚C. V približno 9 urah trosi kalijo in vstopijo v občutljivo tkivo rastline.  Okužba se lahko zgodi preko poškodb na rastlinah, kot so odrgnine in rezi, ali pa patogen prodre v tkivo preko naravnih odprtin, kot so listne reže.

Na listih rastlin se v treh dneh oblikujejo prvi simptomi, naslednja generacija trosov pa se lahko ob ugodnih pogojih tvori že naslednji dan. Trosi se prenesejo na sosednje dele rastlin ali na daljše razdalje preko mehanskega stika z rokami ali orodji ter z vetrom, dežjem, ali preko insektov.  Z novo okužbo se začne ponoven cikel bolezni, ki zaradi svoje kratkosti lahko hitro napreduje.

Varstvo

Krastavost kumar, ki jo povzroča Cladosporium cucumerinum, lahko predstavlja pomembno grožnjo pridelavi bučevk, če je ne obvladujemo pravilno. Integrirane strategije za nadzor škodljivcev, ki združujejo ustrezne kulturne prakse, uporabo fungicidov (predvsem kot preventivni ukrep) in redno spremljanje pojava in napredovanja bolezni, pogosto predstavljajo najučinkovitejši način za obvladovanje in zmanjšanje škode na pridelku.

Preventivni ukrepi:

  • Odstranjevanje in uničevanje okuženih delov rastlin ter rastlinskih ostankov lahko zmanjša pritisk bolezni in omeji njeno širjenje.
  • Vsaj dvoleten kolobar z negostiteljskimi rastlinami (na primer s koruzo)
  • Sajenje odpornih sort
  • Izogibanje zalivanju s škropilniki lahko pomaga ohranjati površine rastlin suhe, kar je manj ugodno za rast in širjenje glivične okužbe.
  • Redno spremljanje pojava simptomov rastlin in ukrepanje ob prvih znakih okužbe lahko pomaga preprečiti širjenje bolezni.

Ob hujših okužbah se lahko uporabljajo fungicidi kot ukrep za nadzor, vendar so najučinkovitejši, kadar se uporabljajo preventivno ali v zgodnjih fazah bolezni. Med biotičnimi metodami varstva je na voljo pripravek na osnovi seva bakterije Bacillus amyloliquefaciens, za uporabo drugih fungicidnih učinkovin pa je potrebno preveriti dovoljena registrirana sredstva v tekočem letu.

Viri

Zitter T. A. 2017: Scab, s. 30 v Compendium of Cucurbit Diseases and Pests, 2. izdaja. APS Press, Minnesota, ZDA.

Morton, D. J., Crossan, D. F., and Manning, W. J. 1967. Reduction of cucurbit scab by a one-year rotation with corn. Plant Dis. Rep. 51:495-497.

Cladosporium cucumerinum Ellis and Arthur, (1889) (leaf spot or gray cloud, cucumber scab), e-phytia (INRAe), spletna stran (zadnjič dostopano 25. 9. 2023); http://ephytia.inra.fr/en/C/8055/Zucchini-squash-Cladosporium-cucumerinum