Krompirjeva plesen

Phytophthora infestans (Mont.) de Bary

Janja Zajc, junij 2022

Uvod

Krompirjeva plesen je najbolj nevarna bolezen krompirja, ki se širi v hladnem in deževnem vremenu. Povzroča jo glivam podoben organizem, oomiceta Phytophthora infestans. Poleg krompirja okužuje še druge vrste iz družine razhudnikovk, kot sta paradižnik in jajčevec.

Bolezenska znamenja

Okužuje vse rastlinske dele. Pomemben vir okužbe so posajeni okuženi semenski gomolji iz katerih zrastejo nove rastline, ki so že okužene splesnijo. Znaki se pojavijo zelo zgodaj med rastjo, in sicer v obliki rjavih peg po steblu do rastnega vršička, ki navadno odmre. V vlažnih razmerah je viden sivo bel micelij. Iz teh rastlin se plesen s trosovniki nato po zraku širi na sosednje rastline ter druge rastline v nasadu in okolici. Viru okužbe sosednje rastline so najprej prizadete. Na listih v začetni fazi okužbe opazimo majhne svetlo sive ali svetlo rjave pege nepravilnih oblik, obkrožene s svetlo zelenim robom. Širjenje peg ni omejeno z listnimi žilami in v optimalnih razmerah hitro napreduje po vsej listni površini. V vlažnem vremenu se na spodnji strani lista na pegah izoblikujejo trosonosci s trosovniki, ki jih vidimo kot sivo bele prevleke. Spodnji listi so običajno bolj prizadeti, saj so bolj občutljivi, hkrati so pri tleh tudi ugodnejše razmere za okužbo (večja zračna vlaga). Na steblu se bolezen najpogosteje pojavi v pazduhah listnih pecljev, kjer se voda najdlje zadržuje. Na mestu okužbe stebla potemnijo. Ob ustreznih vremenskih razmerah lahko v nekaj dneh propadejo vsi nadzemni deli rastline, pokončna ostanejo le še stebla.

Na gomoljih so okužbe sprva površinske, kasneje lahko prodrejo tudi nekaj centimetrov v globino. Obolelo tkivo je suho, rdečkasto rjave barve in daje zrnat vtis, meja med zdravim tkivom pa ni povsem jasna. Običajno se po okužbi gomolji okužijo še z drugimi glivami in bakterijami, zato se videz prizadetih gomoljev lahko tudi spremeni.

Slika 1: Krompirjeva plesen (foto: arhiv KIS)

Slika 2: Krompirjeva plesen (foto: arhiv KIS)

Razvoj in širjenje bolezni

Krompirjeva plesen se razmnožuje na dva načina, in sicer spolno, kar je manj pogosto in nespolno. Pri spolnem razmnoževanju je potrebno, da se dva paritvena tipa A1 in A2 pojavita istočasno. Pri njunem združenju se tvorijo oospore. Debela celična stena oospor omogoča, da v tleh preživijo daljše časovno obdobje, tudi več let. Nespolno razmnoževanje, ki omogoča hitro širjenje bolezni, se začne z okužbo gostiteljske rastline s trosovniki (sporangiji) ali zoosporami, ki jih vsebuje trosovnik. Kadar so listi mokri ali je zračna vlaga zelo visoka in je temperatura od 18 do 24 ˚C, trosovnik kali in klična hifa prodre v notranjost lista. Zgodi se okužba, pri kateri sprva nastane ena pega. V primeru hladnejšega, deževnega vremena (temperatura od 8 do 18 ˚C) se iz trosovnika sprostijo zoospore, ki kalijo in z okužbo ustvarijo več peg hkrati, kar je razlog, da se v takšnih razmerah bolezen širi zelo hitro. Inkubacija, torej čas od okužbe do vidnih znakov bolezni, traja pri temperaturi od 18 do 22 °C tri do pet dni. Na pegah nastajajo novi trosovniki, ki so vir nadaljnjih okužb. Trosovniki se z okuženih nadzemnih delov prenašajo s pomočjo vetra, ob padavinah pa se sperejo tudi v tla in povzročijo okužbe na gomoljih.

Slika 3: Krompirjeva plesen na gomolju (foto: arhiv KIS)

Varstvo

Preventivni ukrepi

Določenim preventivi ukrepi pripomorejo k manjši okuženosti krompirja s krompirjevo plesnijo. Za sajenje uporabimo certificiran semenski krompir, skrbimo za pester kolobar, pri čemer gostiteljskih rastlin ne sadimo na isto mesto vsaj 3, še bolje 5 let. Širok kolobar zmanjša možnost širjenja bolezni z oosporami. Z manjšo gostoto rastlin povečamo zračnost nasada. Pri zmanjševanju okužb na gomoljih je pomembno, da krompir dovolj visoko osujemo, da preprečimo prodiranje trosovnikov in zoospor skozi tla do gomoljev. Zatiramo samosevni krompir in ne puščamo nepokritih kupov odpadnega krompirja iz skladišč v bližini polj, saj so ti pogosto prvi vir okužbe v novi rastni dobi. Posebej smo pozorni na pokrite nasade zgodnjega krompirja, saj se plesen lahko tam razvije prej kot v nepokritih nasadih krompirja.

Kemično varstvo

Za zatiranje krompirjeve plesni uporabljamo za ta namen registrirane pripravke, ki so navedeni v preglednici dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za krompir v aktualnem letu. Pomembno je, da pravočasno prvo škropljenje opravimo še preden se bolezen pojavi. Pri tem spremljamo obvestila Opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin, upoštevamo vremenske razmere in občutljivost sorte

Če v nasadu najdemo plesen zraslo iz semenskega gomolja, škropljenje s fungicidi ne zadostuje. Tako rastlino moramo odstraniti iz nasada tako, da ne širimo plesni po nasadu:

  • okuženo rastlino v plastični vreči odnesemo iz nasada in uničimo,
  • okuženo rastlino zakopljemo v zemljo na mestu,
  • okuženo rastlino poškropimo z desikatorjem (dikvat).

Okoliške rastline temeljito pregledamo in ob močnejših znakih okužbe storimo enako. Območje okužbe nato poškropimo s pripravki s translaminarnim (delno sistemičnim) delovanjem in takimi, ki delujejo tudi na spore, da preprečimo nadaljnjo okužbo.

Popolnoma odporne sorte krompirja proti krompirjevi plesni ne obstajajo. Poligenična poljska odpornost na nove bolj agresivne rase krompirjeve plesni ni več učinkovita. Zato so edino odporne sorte z več R geni, ki izvirajo iz krompirju sorodnih vrst, ki so primerne tudi za ekološko pridelavo oz. za manjše pridelovalce, ki ne uporabljajo kemičnih fungicidov. Tudi ta odpornost je najbolj učinkovita v prvi polovici rasti krompirja, ob dozorevanju pa odpornost upada, tako da se takrat lahko pojavijo manjše okužbe s krompirjevo plesnijo. Zato v ekološki pridelavi pri teh sortah priporočamo uporabo bakra v drugi polovici rasti.

Uporabljeni viri

Maček J. 1991. Bolezni poljščin. Knjižica za pospeševanje kmetijstva. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 267 str.

Fry W.E., Thurston H.D., Stevenson W.R. 2001. Late blight. V: Compendium of Potato Diseases. Stevenson W.R. (Ur.). St. Paul, American Phytopathological Society: 28–30

European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO). Guidelines on good plant protection practice – Potato, PP 2/002(2)

Povezani dokumenti