Krompirjeve ogorčice

Globodera rostochiensis in G. pallida

Polona Strajnar in Saša Širca; oktober 2017

Krompirjeve ogorčice Globodera rostochiensis (Woll.) Behrens in G. pallida Stone uvrščamo med nevarne škodljivce krompirja in drugih gojenih rastlin iz družine Solanaceae. Uvrščamo jih v rod Globodera. Vrsti G. rostochiensis ter G. pallida izvirata iz Južne Amerike, od koder sta se, v glavnem s semenskim krompirjem, razširili po vsem svetu. Rumeno krompirjevo ogorčico G. rostochiensis smo že večkrat ugotovili v Sloveniji in je bila največkrat potrjena na Gorenjskem, medtem ko smo belo krompirjevo ogorčico G. pallida na pridelovalnih površinah v Sloveniji prvič ugotovili v letu 2011.

Slika 1: Ciste rumene krompirjeve ogorčice na koreninah krompirja (foto: arhiv KIS)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Rastline krompirja se na napad z ogorčicami odzovejo na različne načine. Pri manjšem napadu pride do intenzivnejšega razvoja stranskih korenin, s čimer večina napadenih rastlin premosti nastalo škodo. Pri močnejših napadih pa neodporne rastline niso sposobne nadomestiti napadenih korenin, kar se kaže v skromnem in neučinkovitem koreninskem sistemu, ki vpliva na slabši razvoj rastline in posledično na manjši pridelek. Prag gospodarske škode pri krompirju je 20 jajčec/g zemlje. Za krompirjeve ogorčice je značilna dolgoletna vitalnost cist, ki se kaže v preživitveni sposobnosti jajčec tudi brez prisotnosti ustreznih gostiteljev.

Slika 2: Znaki napada krompirjevih ogorčic na rastlinah krompirja (foto: arhiv KIS)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Življenjski krog krompirjevih ogorčic je sestavljen iz šestih razvojnih faz: jajčece, kateremu sledijo štiri stopnje ličink ter odrasla samica ali samec. Prva stopnja ličink se razvije v jajčni ovojnici, s čimer se konča embrionalni razvoj. Po prvi levitvi se razvijejo drugostopenjske ličinke, ki se lahko premikajo in so sposobne napasti gostiteljske rastline. Izleganje ličink je povezano s prisotnostjo gostiteljskih rastlin in njihovih koreninskih izločkov. Ličinke prodrejo v koreninice gostiteljskih rastlin neposredno pod rastnim vršičkom. Ličinka se nato giblje proti mestu prehranjevanja, kjer obstane. Ličinke se ponovno levijo in preidejo v tretjo razvojno fazo. Ličinke, iz katerih se bodo razvile samice, v četrti razvojni fazi nabreknejo, medtem ko ličinke moškega spola ostanejo bolj vitke, črvaste. Samci živijo le kratek čas, okoli deset dni, in se ne prehranjujejo. Oplodijo lahko do deset spolno zrelih samic, nato pa poginejo.

Razvoj samic, od izleganja do odrasle samice, traja cca. 45 dni, odvisno od temperature. Jajčeca se dokončno razvijejo en mesec po oploditvi, njihovo število niha in je pogojeno z okoljskimi dejavniki. Navadno se razvije 250–500 jajčec. Cistotvorne ogorčice se od drugih vrst razlikujejo po sposobnosti preobrazbe samic v ciste, pri katerih se kutikula spremeni v žilavo, rjavo, na številne zunanje dejavnike odporno tvorbo.

Preventivni ukrepi

Stalni zdravstveni nadzor obdelovalnih tal je, skupaj s primernim kolobarjem, temelj za ohranjanje primernega zdravstvenega stanja krompirišč. Danes je na trgu tudi veliko kultivarjev krompirja z odpornostjo na rumeno krompirjevo ogorčico G. rostochiensis. Nasprotno se je izkazalo žlahtnjenje za odpornost na vrsto G. pallida kot zelo težavno zaradi poligene narave odpornosti, zato je na trgu na voljo le nekaj kultivarjev, ki izražajo določeno stopnjo odpornosti oziroma tolerantnosti na biorase Pa2 in Pa3. Na območjih, kjer so razširjene krompirjeve ogorčice, se proti njim najučinkovitejše borimo s kombinacijo sajenja odpornih kultivarjev in ustreznim kolobarjem.

Kemično zatiranje

Kemičnih pripravkov za zatiranje krompirjevih ogorčic ni.

UREK, Gregor, ŠIRCA, Saša, GERIČ STARE, Barbara. Cistotvorne ogorčice (Nematoda: heteroderinae) Slovenije. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, 2009. X, 128 str., ilustr. ISBN 978-961-6505-39-0. [COBISS.SI-ID 245393920]

R.J. Marks and B.B. Brodie. Potato Cyst Nematodes: Biology, Distribution and Control. 320 pp. Wallingford, UK: CABI, 1998