Kumarni ožig ali antraknoza

Colletotrichum orbiculare

Janja Zajc, Meta Urbančič Zemljič; november 2023

Uvod

Kumarni ožig ali antraknoza je glivična bolezen bučnic, razširjena po vsem svetu. Nevarna je predvsem v območjih in letih s prevladujočim toplim in vlažnim vremenom. Okužijo se lahko vse bučnice, vendar so najbolj občutljive kumare, lubenice in melone. V ugodnih razmerah za njen razvoj lahko bolezen občutno zmanjša količino in kakovost pridelanih plodov.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Povzročiteljica bolezni je gliva vrste Colletotrichum orbiculare (sinonim Colletotrichum lagenarium)  iz družine zaprtotrosnic Glomerellaceae. Spolna oblika Glomerella lagenarium se v naravi redko pojavi. Patogen je znan po tem, da kaže različne rase ali seve, ki lahko okužijo specifične sorte gostiteljev. Te rase se pogosto opredeljujejo glede na njihovo sposobnost premagovanja genov odpornosti gostitelja ali kažejo različne simptome na različnih rastlinskih gostiteljih. Bolezenski znaki se pojavijo na sadikah, listih, listnih pecljih, steblih in plodovih občutljivih bučevk.

En od najpogostejših simptomov so majhne, krožne do nepravilno oblikovane lise ali razjede na listih. Te lise so sprva vodene in pozneje postanejo svetlo do temno rjave s rdečkastim robom. Lise so v premeru velike okrog 1 cm, v sredini se lahko zdrobijo, tako da sredina izpade in ustvari luknjičast videz. Ko bolezen napreduje, se lise lahko povečajo in združijo, kar zajame večji del listov. Na kumarah se takšne razjede tipično pojavijo ob listnih žilah. Simptomi na listih melon so podobni kot pri kumari, pri lubenici pa so lise tipično rjave do črne z nepravilnim robom.

V nekaterih primerih patogen okuži tudi peclje listov in stebla rastlin, kar lahko privede do ovenelosti in odmiranja prizadetih delov rastline. Okuženi peclji in stebla kumar in lubenic imajo plitve in podolgovate rjavkaste razjede. Pri okužbi stebel in pecljev melon pa so razjede temnejše in bolj obširne kot pri kumari, občasno se tvori rdeč izloček.

Na okuženih plodovih se razvijejo okrogle vodene vdrte pege tik pred zrelostjo plodov, kar vpliva na videz in zmanjša kakovost plodov. Pege se nato večajo in v vlažnem vremenu postanejo črne in prekrite z rožnato maso trosov. Okužbe se s površine širijo v notranjost plodov in povzročijo gnitje. Okužijo se tudi semena.

Pege se lahko pojavijo že na kličnih listih sejančkov, ki rastejo iz okuženega semena. Ob širjenju okužb v setvenici navadno pride do padavice, sadike se nenadoma posušijo in odmrejo.

Razvoj in širjenje bolezni

Razvoj bolezni, ki jo povzroča Colletotrichum orbiculare, poteka po tipični poti razvoja polickličnih rastlinskih bolezni. Nekoliko se lahko razlikuje glede na dejavnike, kot so vrsta gostiteljske rastline, okoljske razmere in prisotnost sort, odpornih proti bolezni.

Patogen prezimi na okuženih odmrlih rastlinskih ostankih ali se v novo rastno sezono prenese s semeni okuženih plodov. Cikel bolezni se začne s primarno okužbo, ko trosi (konidiji) pridejo v stik s primernim tkivom rastline. Trosi se širijo po zraku, z dežjem, žuželkami ali prek okuženega orodja. Ključen pogoj za okužbo je vlažno ali deževno vreme. Do tri dni po pristanku trosov na površini rastline, le-ti ob primernih pogojih kalijo in prodrejo v epidermalne celice rastline. Optimalne razmere za kalitev trosov so temperatura med 22 in 27 ˚C ter 24 urna 100 % zračna vlaga. Zatem se gliva začne razraščati v gostiteljskem tkivu in povzroča lokalno odmiranje celic in nastanek razjed. Simptomi postanejo vidni že 4 dni po okužbi. Z napredovanjem bolezenskih znakov se začno tvoriti razmnoževalne strukture (acervuli) znotraj lezij, ki tvorijo nespolne trose, kar vodi v sekundarne okužbe. To privede do širjenja bolezni na eni rastlini ali na sosednje rastline, saj se trosi razširjajo po zraku, z dežjem ali z neporednim prenosom.

Cikel bolezni se ob ugodnih okoljskih razmerah lahko ponavlja, saj lahko patogen med rastno sezono proizvede več generacij trosov, kar prispeva k hitremu nadaljnjemu razvoju in širjenju bolezni.

Varstvo

Preventivni ukrepi:

• Setev zdravega semena oz. sajenje zdravih sadik
• Gojenje odpornih sort
• Širok kolobar, vsaj tri-leten
• Ustrezen razmak med rastlinami, ki omogoča zadostno zračenje in hitro sušenje listov
• Učinkovito prezračevanje v zavarovanih prostorih
• Odstranjevanje in/ali globoko zaoravanje okuženih rastlinskih ostankov takoj po zaključenem pobiranju

Kemično varstvo:

Določeno učinkovitost proti tej bolezni imajo bakrovi pripravki in nekatere snovi iz skupine strobilurinskih fungicidov. Uporabljajo se lahko le fungicidi s seznama registrianih fitofarmacevtskih sredstev. Z rabo fungicidov je potrebno začeti takoj ob pojavu prvih bolezenskih znamenj.

V kemičnem varstvu uporabljamo le fitofarmacevtska sredstva, ki so v tekočem letu na seznamu dovoljenih za uporabo na gostiteljski rastlini za zatiranje določenega škodljivega organizma.

Viri

Keinath A. P., Wintermantel W. M., Zitter T. A. 2017. Compendium of Cucurbit Diseases and Pests. Second edition. The American Phytopathological Society. Minnesota, s. 54 – 55.

Roberts D.R., Vallad G., Zhang S., Dufault N., Paret M. 2023. Antracnose on Cucurbits in Florida. UF/IFAS Extension. Plant Pathology Department. PP370

  pp370/PP370: Anthracnose on Cucurbits in Florida (ufl.edu) (september 2023)

Yonghao H.L. 2014. Antracnose of cucumber. The Connecticut Agricultural Experiment Station.

  www.ct.gov/caes (september 2023)

University of Massachusetts Amherst, Center for Agriculture, Food and the Environment, UMass Extension Vegetable Program. https://ag.umass.edu/vegetable/fact-sheets/cucurbits-anthracnose