Latentni virus marelice

Latentni virus marelice (ApLV) je bil leta 1990 odkrit v Moldaviji (takratna Sovjetska zveza). Marelica, ki ni kazala nobenih znakov okužbe, je bila prenesena iz Bolgarije. Po cepljenju očesa na drevo breskve, so se na breskvi razvila bolezenska znamenja. Virus okužuje marelico, breskev, češnjo, slivo in japonsko češnjo (P. salicina). Za enkrat ne povzroča večje ekonomske škode. ApLV povezujejo z boleznijo zvezdastih peg breskve (ang.: Peach asterodi disease).

Virus je uvrščen v rod Foveavirus in družino Betaflexiviridae. Virus je bil do sedaj odkrit v Franciji, Turčiji, Španiji, Italiji, Libanonu, Palestini, Egiptu, Avstraliji in Južni Koreji.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

V večini primerov je okužba z virusom ApLV latentne oblike. Na listih marelice se lahko več let po okužbi razvijejo obročkaste pege ob listnih žilah. Na listih breskve se lahko ob okužbi pojavijo manjši ali večji rumeni madeži, ki so naključno razporejeni po površini lista. Zelenkaste okroglaste pege vztrajajo na listih breskev še v času senescence. Zvezdaste pege se lahko pojavijo na plodovih breskev.

Virus ApLV nima znanega prenašalca. Prenos virusa je možen s cepljenjem, na daljše razdalje se prenaša z okuženim sadilnim materialom.

Uporaba zdravega in certificiranega sadilnega materiala je najboljša oblika varstva. V primeru, da odkrijemo okužbo v nasadu, je priporočljivo okužena drevesa odstraniti in uničiti.