Latentni virus obročkaste pegavosti mirobalane

Myrobalan latent ringspot virus – MLRSV

Nika Krivec, julij 2022

Uvod

Virus je bil prvič izoliran iz koreninske podlage sorte mirobalana B (Prunus cerasifera) v Franciji, pojavlja pa se lahko še na ostalih vrstah iz rodu Prunus, ki so cepljene na okuženo podlago. Uvrščamo ga v družino Secoviridae in rod Nepovirus. Virus je geografsko zelo lokaliziran in posledično ne gre za ekonomsko pomembnega povzročitelja bolezni.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Razširjenost

Jugozahodna Francija.

Bolezenska znamenja

Pri različnih gostiteljih pride do bolezenskih znamenj, kot so zakasnjena olistanost, lisavost in deformacije listov, zaostala rast, razbrazdanost lesa ter nekompatibilnost cepičev s podlagami iz rodu Prunus. V mirobalani je okužba v latentni obliki, kar pomeni, da se bolezenska znamenja ne razvijejo.

Načini prenosa

Pri različnih gostiteljih pride do bolezenskih znamenj, kot so zakasnjena olistanost, lisavost in deformacije listov, zaostala rast, razbrazdanost lesa ter nekompatibilnost cepičev s podlagami iz rodu Prunus. V mirobalani je okužba v latentni obliki, kar pomeni, da se bolezenska znamenja ne razvijejo.

Načini prenosa

Pomemben način prenosa je s koreninske podlage mirobalana B (Prunus cerasifera) na cepič. Pride lahko tudi do prenosa okužbe z materne rastline na podlage, potrdili pa so tudi prenos s semeni.

Za viruse rodu Nepovirus je značilen necirkulacijski semiperzistenten prenos z ogorčicami. To verjetno velja tudi za MLRSV, čigar vektor pa zaenkrat ni poznan. Širjenje z ogorčicami je sicer zelo počasno in neučinkovito, pojavlja se v zaplatah in skozi sezone na istih točkah. Okužba koščičastih sadnih vrst z virusi, ki jih prenašajo ogorčice, je sistemska in vztraja v razmnoževalnem materialu. Ker so ti virusi geografsko povečini vezani na območja svojih vektorjev, je pomembna pot prenosa prav mednarodna trgovina z razmnoževalnim materialom. Tovrstni virusi se lahko prenašajo tudi z zemljo, v kateri se ogorčice nahajajo, saj so njihove populacije v zemlji dolgožive in jih je zelo težko, če ne celo nemogoče, izkoreniniti.

Varstvo

Najpomembnejši način preprečevanja prenosa virusa je uporaba certificiranega materiala. Fumigacija tal pa je ukrep, s katerim lahko nadzorujemo, ne pa tudi izkoreninimo, populacijo ogorčic na določenem območju.

Viri

Descriptions of Plant Viruses: DPV NO: 160 (September 1976): https://www.dpvweb.net/dpv/showdpv/?dpvno=160 (dostopano: julij 2022)

Martelli G. P., Uyemoto J. K. 2011. Chapter 32: Nematode-Borne Viruses of Stone Fruits. V: Virus and virus-like Diseases of Pome and Stone Fruits. 1st Ed. Hadidi A., Barba M., Candresse T., Jelkmann W. (ur.). The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 161-170