Leskova pepelovka

Pepelovke so skupina gliv, ki po površini gostiteljskih rastlin tvorijo sive prevleke micelija, po čemer so dobile ime. Do nedavnega je bila v Sloveniji na leskah prisotna le pepelovka vrste Phyllactinia guttata, ki je manj nevarna bolezen, saj ne povzroča gospodarske škode. Pred nekaj leti so v Turčiji, kasneje pa tudi drugod po Evropi odkrili še drugo povzročiteljico pepelovke na leski, azijsko vrsto Erysiphe corylacearum, ki je v primerjavi s P. guttata bolj nevarna. Pojavlja se bolj zgodaj v rastni dobi, okužuje tako liste kot zelene ovoje plodov in lahko povzroči njihovo odpadanje. V letu 2020 je bila prvič potrjena tudi v Sloveniji. Ta vrsta se invazivno širi po južni in srednji Evropi in predstavlja grožnjo pridelavi lešnikov na okuženih območjih.

Phyllactinia guttata okužuje le listje in se pojavlja v pozno poletnem in jesenskem času. Na spodnji strani listov se pojavi umazano-siva plesniva prevleka. Znamenja se najprej pokažejo kot manjše pege, ki sčasoma prerastejo cel list. Zgornja stran listov rumeni, ob močnem napadu se oboleli listi sušijo in predčasno odpadejo.

Erysiphe corylacearum poleg listja okužuje tudi zelene ovojnice plodov, kar lahko ob močnejši okužbi privede do predčasnega odpadanja plodov. Ker se pojavlja že zgodaj v rastni dobi, obstaja večja nevarnost gospodarske škode. Prve simptome je opaziti že v spomladanskem času (aprila in maja, odvisno od vremenskih razmer sezone) na spodnji strani listov v obliki sivih, plesnivih peg, ki se tekom rastne dobe združujejo in lahko prerastejo celotno spodnjo stran lista. Pepelaste pege se pojavljajo tudi na zgornji strani listov. Ob močni okužbi listje rumeni in lahko tudi predčasno odpade.

Na plesnivi prevleki se oblikujejo številni nespolni trosi, ki širijo okužbe znotraj ene rastne sezone. Kasneje pa se pri obeh pepelovkah oblikujejo še spolne okrogle tvorbe imenovane kazmoteciji, ki so rumenkaste do črne barve. Opazimo jih kot drobne črne pike na sivi prevleki.

Pepelovke so skupina gliv, ki rastejo pretežno na površini gostiteljskih rastlin (siva prevleka), v notranjost poženejo samo posebne celice (havstorije), s katerimi iz listov privzemajo hranila in tako izčrpavajo liste. Ob visoki zračni vlagi se na miceliju oblikujejo letni trosi (konidiji), ki se širijo z vetrom. Na ustrezni podlagi kalijo in oblikuje se nov micelij.

Kasneje v njihovem razvoju se začnejo oblikovati spolna trosišča (kazmoteciji), ki služijo prezimovanju in predstavljajo vir okužbe v naslednji sezoni. Pri invazivni vrsti E. corylacearum se značilni manjši kleistoteciji z razvejanimi izrastki oblikujejo že v poletnem, pri P. guttata pa večji kazmoteciji z nerazvejanimi izrastki nastajajo v pozno-poletnem in jesenskem času.

Pepelovke prezimi kot micelij v okuženih brstih na poganjkih ali v obliki spolnih trosišč na odpadlem listju. V trosiščih na odpadlem listju pa nastanejo askospore, ki se ob zadostni vlagi sprostijo, padejo na liste in jih okužijo. Nastane bel micelij s konidiji s katerimi se okužbe širijo naprej.

Preventivni ukrep za zmanjšanje infekcijskega potenciala v naslednji sezoni je odstranjevanje odpadlega listja. Priporočljiva je tudi skrb za dobro zračnost nasadov in zmerna raba dušičnih gnojil.

Proti pepelovkam dobro učinkujejo sredstva na osnovi žvepla, ta so registrirana tudi pri nas, vendar s širjenjem pepelovke vrste Erysiphe corylacearum žvepleni pripravki v prihodnje verjetno ne bodo zadoščali.