Lešnikar

Lešnikar je hrošč iz družine rilčkarjev (Curculinoidae) in je najpomembnejši škodljivec leske pri nas. Glavno škodo na plodovih povzročajo ličinke, ki se hranijo z jederci in s tem povzročajo odpadanje plodov ter neposredno zmanjšanje količine pridelka. Ob močnejšem napadu lahko lešnikar povzroči tudi do polovičen izpad pridelka.

Spomladi se izlegli hrošči sprva prehranjujejo na listih na katerih povzročajo majhne luknjice, vendar te poškodbe nimajo bistvenega vpliva na pridelek. Kasneje hrošči z rilčkom vbadajo zelene plodiče na katerih so vidne majhne rjavo obrobljene luknjice. Takšni plodiči pogosto ne dozorijo, saj se sušijo in predčasno odpadejo. Napadene plodove pogosto okužujejo tudi različne glive, ki povzročajo črnenje in njihovo gnitje. Poleti, ko luščina na plodovih oleseni, odrasle samice vanjo izjedajo 1-2 mm velike luknjice v katere odlagajo jajčeca. Izlegle ličinke se zvrtajo v notranjost plodov, kjer se prehranjujejo z jedrci in jih deloma ali v celoti izjedo. Napadeni plodovi lahko predčasno odpadejo ali pa ostanejo na grmih do pozne jeseni.

Odrasli hrošči so veliki 6 do 9 mm z izrazitim rilčkom. Telo je ovalne oblike in rdečkasto rjave barve. Ličinke prezimijo v tleh do 30 cm globoko, kjer se spomladi zabubijo. Odrasli hrošči se pojavijo v maju, ko se sprva prehranjujejo na lističih in nato na zelenih plodičih. Hrošči so poleti prisotni vse do avgusta. V tem času oplojene samice odlagajo jajčeca v luščino olesenelih plodov, običajno po eno do največ dve jajčeci na plod. Po približno 10 dneh se iz jajčec izležejo kremasto bele breznoge ličinke z rdečkasto rjavo obarvano glavo, ki se sprva prehranjujejo z luščino in se nato zavrtajo v jedrce plodov. Po približno enem mesecu ličinke dosežejo končno velikost in zapustijo plodove skozi izhodne izvrtine, ko so ti še na grmu ali so že odpadli. Dorasle ličinke se zarijejo v tla in se spomladi zabubijo. Ličinke lahko v tleh ostanejo tudi do dve leti.

Preventivni ukrepi

Ključno je spremljanje pojava in pravočasno odkrivanje škodljivca v nasadu. Sprva njegovo prisotnost spomladi ugotovimo s pregledovanjem poškodb na listih, v katere hrošči izjedajo majhne luknjice v velikosti bucik. Od polovice maja dalje pod grme polagamo bele ponjave in s stresanjem vej ugotavljamo številčnost populacije v nasadu. Več hroščev je moč pričakovati v nasadih, ki rastejo bližje gozda in v starejših nasadih, saj se lešnikar običajno prvič pojavi pet do deset let po sajenju.

Nekemično zatiranje

Z plitvo mehansko obdelavo tal pod grmi lahko zgodaj spomladi zmotimo prezimovanje ličink in s tem vplivamo na manjše izleganje hroščev. Ličinke v tleh lahko zatiramo z uporabo pripravkov na osnovi entompatogenih gliv iz rodu Beauveria sp. S temi pripravki zalijemo tla pod grmi v jesenskem času, ko je v tleh tudi dovolj vlage za njihovo učinkovitejše delovanje. Konec julija in v začetku avgusta, ko ličinke zapuščajo plodove in odidejo prezimovat v tla, jih lahko učinkovito zatiramo tudi z uporabo entomopatogenih ogorčic vrste Heterohabditis bacteriophora.

Kemično zatiranje

Za kemično zatiranje lešnikarja se odločamo na podlagi ugotavljanja kritičnega števila, ki znaša tri do štiri hrošče na grm. Insekticide v nasadu običajno uporabimo največ dvakrat letno.