Listna luknjičavost koščičarjev

Bolezen povzroča gliva Stigmina carpophila, katere sinonim je Wilsonomyces carpophilus. Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, znatno škodo pa povzroča predvsem na marelicah, breskvah, nektarinah, slivah, višnjah in mandljih. Okužuje tudi okrasne rastline iz rodu Prunus, kakršna je lovorikovec.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Znake bolezni lahko opazimo na listih, mladih poganjkih, brstih, vejicah in plodovih. Na listih in plodovih se pojavijo drobne vijoličaste pege, ki napredujejo v 3 – 10 mm velike rdeče-rjave pege. Na listih notranji del peg odmre in izpade in nastanejo luknjice, od koder izhaja ime bolezni – listna luknjičavost (slika 1). Ob močni okužbi listnih pecljev in ploskev listi tudi odpadajo.
Na plodovih pege ostanejo čvrste. Okuženi plodovi lahko postanejo izmaličeni ali pa celo odpadajo. Na poganjkih spomladi opazimo okužene brste, ki so temni in iz katerih se cedi smola.

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva prezimi v obliki micelija na okuženih rastlinskih delih (brstih, poganjkih, mumijah plodov) ali v obliki trpežnih trosov, ki preživijo v mirovanju na skorji dreves več mesecev. Tvorba novih trosov poteka že zgodaj spomladi, pred brstenjem in se nadaljuje še nekaj tednov po odpiranju brstov. Nastajanje trosov spodbuja predvsem visoka zračna vlaga (70 – 100%), manj pa temperatura. Pri 100% zračni vlažnosti se sporulacija zgodi že v treh urah. Dež nato spira trose na druge brste in bolezen napreduje znotraj iste rastne sezone. Največji izbruh bolezni v nasadih je tedaj, ko je v času brstenja vlažno in hladno vreme, bolezen pa dobro napreduje tudi v nadaljevanju rastne dobe, kadar je deževno. Trosi kalijo in okužujejo brste, poganjke, cvetove, liste, veje in kasneje tudi plodove. V jesenskem času gliva okužuje veje tudi preko poškodb (brazgotin), ki nastajajo po odpadanju listov.

Varstvo

Preventivni ukrepi
Ko je gliva enkrat močno izražena na rastočih delih rastline, je njeno zatiranje zelo težavno, zato je priporočljivo preventivno ukrepanje. Obolele dele drevesa odrežemo in odstranimo iz nasada, da zmanjšamo bolezenski pritisk. Odstranjevanje sadnih mumij z drevesa je osnoven preventivni ukrep za zmanjševanje inokuluma. Vzdrževanje primerne gojitvene oblike ter odstranjevanje odvečnih poganjkov v poletnem času zagotavlja dobro prezračenost krošnje ter s tem pripomore k zmanjšanju okužb.

Kemično varstvo
Preventivno zimsko ali predspomladansko škropljenje je splošen ukrep, ki deluje tudi proti drugim povzročiteljem bolezni. Uporabimo bakrove pripravke, s katerimi lahko škropimo do začetka odpiranja brstov. Z bakrom škropimo tudi jeseni ob odpadanju listja, da preprečujemo okužbe poganjkov preko listnih brazgotin. Med sezono proti tej bolezni posredno delujejo tudi nekateri drugi kemični pripravki, s katerimi ukrepamo proti ostalim povzročiteljem bolezni (npr. češnjevi listni pegavosti, cvetni moniliji).