Listna luknjičavost koščičarjev

Bolezen ogroža sadne rastline iz rodu Prunus, v katero sodi tudi mandljevec P. dulcis. Velike izpade pridelka povzroča v Kaliforniji, kjer imajo največje nasade mandljevcev, sicer pa je razširjena povsod, kjer uspevajo koščičarji.

Gliva lahko okuži poganjke, brste, liste, cvetne liste in plodove. Na poganjkih se oblikujejo rane, iz katerih se cedi lepljiv izcedek, ki je ob deževju vir nadaljnjih okužb. V primeru, da se rana razširi po vsem obodu poganjka, ta nad mestom okužbe odmre. Okuženi brsti v mirovanju lahko odmrejo, še preden se dokončno razvijejo. Na listih se na mestu okužbe najprej pojavijo pege vijoličnih odtenkov, velike od 3 do 10 mm. Kasneje postanejo sive do temno rjave barve, ker tkivo v pegah odmre in nato izpade. Tako nastanejo na mestih okužbe luknje. Okuženi listi lahko predčasno odpadejo, ob močnem napadu lahko drevo predčasno izgubi vse liste. Na mandljevcu se bolezen pojavlja tudi na cvetnih listih in povzroči predčasno odpadanje cvetov. Ob ugodnih razmerah za razvoj bolezni so k okužbam nagnjeni tudi plodovi. Na zgornji strani pod pecljem se pojavijo pege vijoličnih odtenkov, ki kasneje porjavijo in se povečajo. Na tem mestu postane plod hrapav in zguban in se več ne razvija, običajno odpade sam še preden dozori.

Povzročiteljska gliva prezimuje v brstih in na lubju. Je dobro odporna na različne okoljske dejavnike in lahko v stanju mirovanja čaka na ugodne razmere (ustrezno vlažnost in temperaturo) tudi več mesecev. V ugodnih razmerah in ob dežju se trosi spirajo na nižje dele rastline, kjer povzročajo nove okužbe. Gliva postane aktivna že pri temperaturi 2 °C, torej že zgodaj spomladi, ko okužuje še zaprte brste, ki kasneje odmrejo. Optimalni razvoj poteka pri temperaturi 25 °C in pri visoki zračni vlagi, ko za okužbo zadostuje že 6 ur. V jeseni trosi v mladih brstih in na lubju zopet čakajo na pomlad in ugodne razmere za razvoj.

Bolezen lahko učinkovito obvladujemo z izrezovanjem poganjkov pri zimski rezi, odstranjevanjem okuženih delov rastlin in z uporabo fungicidov.

Preventivni ukrepi

Pri snovanju nasada je pomembna izbira dobre sadjarske lege v smislu izogibanja predelom z jutranjo meglo, kotlinam, bližinam vodotokov ipd. ter sajenje odpornih sort in uporaba zdravega sadilnega materiala. K zmanjšanju bolezni v nasadu pripomore čiščenje in dezinfekcija orodja pred, med in po delu v nasadu.

Kemično varstvo

Priporočljivo je škropljenje nasadov v jeseni, saj s tem zmanjšamo potencial za okužbo v naslednjem letu. Škropljenje spomladi je smiselno samo ob močnem izbruhu bolezni. Pri kemičnem zatiranju moramo upoštevati navodila za varno rabo fitofarmacevtskih sredstev.

Bird G.W., Ogava J.M., Ritchie D.F., Uriu K., Uyemoto J.K., Zehr E.I. 1995. Compendium of Stone Fruit Diseases. The American Phytopathological Society, Minnesota: 98 str.

Evans K., Frank E., Gunnell J.D., Pace M., Shao M. 2008. Coryneum or Shothole Blight. Utah pests fact sheet. Utah State University Extension and Utah Plant Pest Diagnostic Laboratory: 3 str. https://digitalcommons.usu.edu/cgi/viewcontent.cgi? referer=https://en.wikipedia.org/&httpsredir=1&article=1887&context=extension_curall (oktober, 2020)

Gianessi L.P., Reigner N. 2005. The Value of Fungicides in U.S. Crop Production. CropLife America: 243 str. https://croplifefoundation.files.wordpress.com/2012/07/completed-fungicide-report.pdf (oktober, 2020)

Shot hole, or Coryneum blight—Wilsonomyces carpophilus. 2017. University of California Agriculture and Natural Resources, Statwide Integrated Pest Management Program. http://ipm.ucanr.edu/PMG/GARDEN/FRUIT/DISEASE/shothole.html (Oktober, 2020)