Listna pegavost zelene in peteršilja

Septoria apii, Septoria petroselini

Meta Urbančič Zemljič; september 2021

Gre za glivični bolezni, ki sta navzoči v večini pridelovalnih območij zelene in peteršilja. Povzročajo nastanek peg, ki lahko vodijo v predčasno sušenje in odmiranje listov. Ukrepi varstva so pri obeh povzročiteljih podobni.

Septoria apiicola je ena od najpomembnejših bolezni zelene, ki lahko v vlažnih razmerah povzroči hiter propad listov. Začetni znaki so majhne klorotične pege. Kmalu postanejo rjave, tkivo nekrotizira, na njem se pojavijo drobna temna trosišča (piknidiji). Pege so nepravilnih oblik, tkivo okoli njih postane klorotično. Najprej se okužijo starejši listi, bolezen se širi proti notranjosti rastlin. Pege se združujejo v večje in cela listna površina se lahko posuši. Okužijo se tudi peclji, na katerih se oblikujejo podolgaste, sivo-rjavkaste pege s piknidiji.

Podobna znamenja povzroča tudi Septoria petroselini na peteršilju. Tudi na peteršiljevih listih se pojavijo drobne pege, ki so najprej rumenkaste, nato postanejo svetlo rjavkaste z izrazitim temnim robom. Na posušenem tkivu se oblikujejo temni piknidiji, vidni s prostim očesom. Bolezen se najprej pojavi na starejših listih in deloma pecljih, prizadeto listje ob močnih okužbah porumeni.

Slika 1: Septorijska pegavost na listu zelene (Foto arhiv KIS)

Septoria na zeleni

Slika 2: Septorijska pegavost na listu peteršilja (Foto arhiv KIS)

Septoria na peteršilju

Najpomembnejši primarni vir septorijskih pegavosti so okuženo seme in okuženi rastlinski ostanki. Med rastjo se bolezen širi s konidiji, ki se sproščajo iz trosišč (piknidijev). V vlažnih razmerah trosi kalijo in prek povrhnjice ali listnih rež prodrejo v rastlino, kjer se nato oblikuje micelij in nova trosišča. V vlažnem vremenu se iz njih sproščajo trosi (konidiji), s katerimi se bolezen šir. Konidiji se širijo z dežnimi kapljicami, raznaša jih lahko tudi človek z orodjem ali obutvijo ipd. Za razvoj bolezni je potrebna dolgotrajnejša omočenost listov – deževno vreme ali dolgotrajna rosa. Dobre razmere za okužbe in razvoj septorijskih pegavosti so pri temperaturah med 18 in 25 oC ter pri 24 do 72-urni omočenosti listov.

Preventivni ukrepi

  • setev zdravega ali razkuženega semena
  • dobra zadelava oz. odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov
  • kolobar
  • setev manj občutljivih sort
  • pregledovanje rastlin zaradi zgodnjega odkrivanja bolezni v posevku
  • izogibanje kakršnihkoli opravilom v okuženih posevkih, dokler so rastline mokre
  • poznejše setve naj bodo oddaljene od zgodnjih vsaj 10 m

Kemično zatiranje

Za zatiranje septorijskih pegavosti nna zeleni in peteršilju so registrirani fungicidi iz različnih kemičnih skupin.

Davis R. M., Raid N. R. 2002. Compendium of Umbelliferous Crop Diseases. APS Press. St. Paul, Minnesota. 75 str.

Crüger G. 1991. Pflanzenschutz im Gemüsebau. 3. dopolnjena izdaja. Stuttgart. Eugen Ulmer Verlag. 344 str.

Maček J. 1986. Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Ljubljana. Biotehniška fakulteta. 233. str.

Koike S.T., Gladders P., Paulus A.O. 2007. Vegetable diseases.  A Color Handbook. CRC Press. Boca Raton. 448 str.