Listne ogorčice

Apheluchoides spp.

Melita Theuerschuh, december 2022

Uvod

Listne ogorčice so fakultativni rastlinski paraziti, pomembni škodljivci nadzemnih delov rastlin (listov in cvetnih delov). Predstavniki rodu Apheluchoides so večinoma mikofagni ali fitofagni organizmi, ki živijo v tleh ali v listnem tkivu rastlin. Opisanih je več kot 180 vrst tega rodu, med pomembnejše pa sodijo Aphelenchoides besseyi Christie, Apheluchoides blastophthorus Franklin, 1952, Aphelenchoides fragariae (Ritzema Bos) Christie in Aphelenchoides ritzemabosi (Schwartz) Steiner & Buhrer.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Opis in bionomija

Ogorčice vrst A. besseyi, A. blastophthorus, A. fragarie in A. ritzemabosi so po obliki zelo podobne in jih lahko med seboj ločimo le z morfološko analizo s pomočjo mikroskopa. Telo je vitko, nežno obročasto, dolžina telesa je izredno raznolika med vrstami (0,8–0,12 mm). Ogrodje glave je nežno, bodalo pa tanko, dolgo 10–12 µm in opremljeno z izrazitimi grčami. Rep se stožčasto zoža, vrh repa pa se konča z enojnim izrastkom pri vrsti A. fragarie, pri vrstah A. ritzemabosi A. besseyi pa se konča s štirimi majhnimi podaljški.

Samice odlagajo jajčeca v zasnove listov. Iz jajčec se izlegajo ličinke, katerih razvojni krog se lahko v ugodnih razmerah sklene v približno dveh tednih. Med letom se lahko razvije več generacij. Posamezni osebki se preko vodnega filma gibljejo po rastlini, lahko pa se tudi vpičijo v rastlinsko tkivo. Ogorčice nenehno iščejo mlado listno tkivo. Pozno spomladi ali poleti se spustijo v površinsko plast tal, kjer počakajo na ugodnejše življenjske razmere.

Znamenja napada

Rod Aphelenchoides spp. lahko preživi v suhih rastlinskih materialih in semenih več let, simptomi napada pa se lahko razvijajo tedne ali mesece, zato je zgodnje odkrivanje listnih ogorčic zahtevno. Vsaka napadena rastlina je v smislu proizvodnje izgubljena.

A. fragariae se prehranjujejo na površini razvijajočih se listnih brstov jagod, sadikah sadnih rastlin in praproti ter povzročajo kodravost, deformiranost in zakrnelost listov. Posledica napada jagod je izražena tudi v oblikovanju jalovih cvetnih brstov in neposredno v zmanjšanem pridelku. A. fragariae lahko povzroči 40–75 % izgube pridelka jagod. Močno napadene rastline lahko tudi popolnoma propadejo.

A. ritzemabosi napada predvsem listne brste jagod, sadik sadnih rastlin, krizantem in okrasnih rastlin, kjer živijo kot ektoparaziti. Kasneje se zavrtajo v rastlinsko tkivo, kjer se prehranjujejo. Površinska plast lista, kjer se ogorčice nahajajo izgublja barvo in propada. Rastline zaostajajo v rasti, listi se sušijo in odpadajo. Rastline tudi v celoti propadejo.

Obe vrsti ogorčic povzročata skupaj z bakterijami Corynebacterium fascinans na jagodah oblikovanje nekakšnih cvetačastih bolezenskih znamenj, za katere je značilna zakrnelost rastlinske krone ali ovela (do 1 cm visoka) mesnata rozetavost. Ta znamenja se razlikujejo od znamenj, ki jih povzročajo same ogorčice ali same bakterije.

Najpomembnejša gostiteljska rastlina vrste A. besseyi je riž, na katerim orogčice živijo kot ektoparaziti v območju točke rasti, kjer se hranijo na mladih listih. To vrsto so potrdili tudi kot škodljivca jagod in krizantem.

Varstvo

Ustrezni fitosanitarni ukrepi so najboljši način za preprečevanje širjenja ogorčic; pomembno je saditi zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno vrtnarskega orodja ter kmetijske mehanizacije.

NAČINI ZATIRANJA OGORČIC KORENINSKIH ŠIŠK

Preprečevanje širjenja s prej omenjenimi ukrepi je najučinkovitejši način obrambe pred temi škodljivci. V primeru, da se ogorčice na določeni površini razmnožijo jih lahko uspešno zatiramo na naslednje načine:

• uporaba nematocidov (aktivna snov: fluopiram, dazomet)
• sajenje rastlin, ki so slabi gostitelji ogorčic (npr. rastline iz družine kapusnic)
• solarizacija tal
• biofumigacija tal

Viri

Roland N. Perry, Maurice Moens, James L Starr. Root-knot nematodes, Wallingford, UK, CABI Publishing, 2009, 488 pp.

http://nemaplex.ucdavis.edu/Taxadata/G011S8.aspx#Hosts:

Urek G., Hržič A. 1998. Ogorčice – nevidni zajedavci rastlin: fitonematologija. Ljubljana, samozaložba: 240 str.