Listne zavrtalke

Liriomyza langei, L. trifolii, L. sativae

Neja Marolt, november 2019

Listne zavrtalke spadajo v red dvokrilcev in se prehranjujejo na številnih rastlinskih vrstah. Z izjedanjem osrednjega dela lista, med obema povrhnjicama za seboj pustijo značilne rove. Na solatnicah se lahko pojavijo že zelo zgodaj, kmalu po razvoj prvih pravih listov. Za solatnice je specializiranih kar nekaj vrst listnih zavrtalk iz rodu Liriomyza, vendar so najpogostejše grahova zavrtalka (Liriomyza langei), zelenjadna zavrtalka (Liriomyza trifolii) in paradižnikova zavrtalka (Liriomyza sativae).

Najbolj očitne poškodbe povzročajo ličinke zavrtalk, ki se prehranjujejo z mezofilom – listno sredico oz. tkivom v osrednjem delu lista. Znotraj listne sredice oblikujejo značilne rove, ki jih obdaja povrhnjica z obeh strani lista. V primeru, da se rovi razprostirajo čez velik del listne površine (slika 1) je potrebno poškodovane liste odstraniti, da se prepreči ohranjanje populacij listnih zavtralk na istem zemljišču. Posredno škodo povzročajo tudi odrasle samice muh zavrtalk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom tako, da predrejo povrhnjico lista in si hkrati ustvarijo varne vdolbinice za izleganje jajčec. S prebadanjem listne povrhnjice povzročijo rane, ki lahko predstavljajo primerno vstopno mesto za druge patogene, posebno bakterije.

Slika 1: Značilno odstopanje povrhnjice lista, ki je posledica prehranjevanja listnih zavrtalk na rukoli (foto: arhiv KIS).

Listna zvrtalka na rukoli_1

Odrasle muhe zavrtalke so sivo črne barve z rumeno pego na trupu in merijo v dolžino približno od 6 do 7 mm. Samice pričnejo z odlaganjem jajčec spomladi pod povrhnjico zgornjih listov. Iz jajčec se v dveh do štirih dneh izležejo ličinke, ki se prehranjujejo na spodnji ali zgornji strani listne povrhnjice in za sabo puščajo značilne bele rove. Žerke so transparentne, svetlo rumeno barve in dolge 3 mm. Ličinke nato pridejo iz rovov na vrh listne povrhnjice, kjer se zabubijo ali pa padejo na tla in od tam nadaljujejo svoj življenjski cikel. Listna zavrtalka lahko na solatnicah razvije več generacij letno. V ugodnih okoljskih razmerah lahko ena generacija zaključi svoj razvoj v manj kot treh tednih.

Nekemično zatiranje

Ličinke listnih zavrtalk (Liriomyza sp.) učinkovito parazitirajo osice iz rodu Diglyphus, ki so na ozemlju Slovenije tudi domorodne. Ob zadostni namnožitvi, lahko osice ohranjajo populacijo zavrtalk pod pragom škodljivosti, zato raba insekticidov ni potrebna. Pri nas se za zatiranje ličink listnih zavrtalk lahko kupi biotični pripravek na osnovi entomopatogene ogorčice Steinernema feltiae. Ob aplikaciji pripravka, ogorčice prodrejo v notranjost ličink kjer se množijo in pokončajo gostitelja. Pripravek se aplicira ob pojavu prvih ličink in se ga uporablja v tedenskih ponovitvah v primeru prekrivanja več generacij zavrtalk.

Kemično zatiranje

Priporočljivo je redno opazovanje rastlin že v zgodnji fazi sadik, ko rastlinice razvijejo prve liste. Ker se značilna znamenja najhitreje opazijo na spodnji povrhnjici listov je smiselno natančno pregledovanje listov z obeh strani. Potrebno se je izogibati sajenju solatnic v bližini zemljišč, kjer je bilo opaziti močan napad na prehodnem posevku. Prag škodljivosti je dosežen, ko na vsaki rastlini opazimo po vsaj en rov na posameznem listu. V tem primeru posežemo po registriranih insekticidih, ki so učinkoviti v fazi ličink.

CABI. Liriomyza huidobrensis (serpentine leafminer).
https://www.cabi.org/isc/datasheet/30956 (november 2019)

CABI. Liriomyza sativae (vegetable leaf miner).
https://www.cabi.org/isc/datasheet/30960 (november 2019)

UC IPM. Leafminers.
https://www2.ipm.ucanr.edu/agriculture/lettuce/Leafminers/ (november 2019)

Wu B. M., van Bruggen A. H. C., Subbarao K. V. 2017. Order: Dipetra, Family: Agromyzidae, Leafminers. V: Compendium of lettuce diseases and pests. Second edition. Subbarao K.V., Davis R.M., Gilbertson R.L., Raid R.N. 2017. The American Phytopathological Society (APS), St. Paul, Minnesota: 106-107.