Mali zimski pedic

Operophtera brumata L.

Vesna Kocjan, november 2024

Uvod

Mali zimski pedic izhaja iz Evrope, kjer ga pogosto najdemo na različnih drevesnih vrstah, predvsem ga lahko zasledimo na gozdnih drevesih. Največkrat napada drevesa iz rodov Quercus, Populus, Carpinus, Ulmus in Acer. Je občasni škodljivec sadnih dreves, predvsem jablan, hrušk, češenj, marelic in sliv. Lahko se pojavi tudi na jagodičju, na primer ameriški borovnici. Kljub temu se lahko množično pojavi v nasadih, kjer pedici spomladi z objedanjem povzročijo ogromno škode.

Poškodbe

Škodo povzročajo gosenice, ki spomladi objedajo brste, cvetove in liste sadnih dreves. Ob močnejšem napadu lahko povzročijo obsežno razlistanje, ki oslabi rastlino, z objedanjem cvetnih brstov pa neposredno zmanjšujejo količino pridelka.

Opis in bionomija

Za malega zimskega pedica je značilen izrazit spolni dimorfizem. Samci so krilati, s svetlo rjavimi krili, prednji par kril je malenkost temnejši, prek pa tečejo temnejše valovite črte. Krila so obrobljena z majhnimi podolgovatimi luskami. V dolžino merijo približno 15 mm, premer kril pa je 22-28 mm. Samice so manjše velikosti (5-7 mm), sivo-rjave barve in imajo delno reducirana krila, zaradi česar niso sposobne leteti. Zimski pedic ima eno generacijo letno. Metulji letajo v jesenskem in zimskem času, po navadi od oktobra do decembra. Oplojena samica leze v vrh drevesa in odlaga jajčeca na lubje, med razpoke v lubju in ob brste. Odloži lahko med 150 do 350 jajčec. Ob izleganju so jajčeca zelena, kmalu pa postanejo rdeče-oranžna. Jajčeca prezimijo. Pred izleganjem se jajčeca obarvajo temno modro. V času brstenja do cvetenja se izležejo mlade gosenice, ki objedajo odpirajoče brste, cvetove in mlade liste. Gosenice so obarvane nežno zeleno. Po dolžini telesa lahko vidimo proge. Sredinska je obarvana temneje, ob straneh so proge svetlejše. Na zadku imajo dva para panožic. Pogosto lahko gosenice vidimo, ko se iz krošnje spustijo po preji navzdol in se na tak način premeščajo z enega drevesa na drugega. Prejo lahko najdemo tudi na listih in brstih. Včasih zvijejo liste in se vanje skrijejo. Odrasle gosenice so dolge približno 25 mm. Razvijajo se do meseca in pol, nato pa se spustijo v tla in zabubijo 5-15 cm globoko, kjer čez poletje mirujejo. V jeseni se izležejo in iz tal sprva izletijo samci, nato pa samice, ki lezejo po deblu navzgor. Kopulacija poteka na deblu.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Pred brstenjem na vejah ob brstih opazujemo prisotnost jajčec, na podlagi česar lahko ocenimo velikost spomladanske populacije. Če najdemo jajčeca, lahko spremljamo spremembo barve iz rdeče v temno modro. Od brstenja dalje opazujemo, če so brsti in listi obžrti in spremljamo pojav gosenic. Po navedbah tuje literature prag škodljivosti znaša 5-8 pedicev na 100 pregledanih socvetij. V jesenskem času lahko nalet samcev spremljamo s feromonskimi pastmi, migracijo samic pa z lepljivimi trakovi, ki jih namestimo okrog debla. S tem, ko ulovimo samice na lepljive trakove, tudi preprečimo odlaganje jajčec in zmanjšamo populacijo škodljivca v naslednjem letu. S tem sicer ne bomo popolnoma preprečili odlaganja jajčec, saj jih lahko samice odložijo pred lepljivo pastjo ali pa se izmuznejo pod past, še posebej, če je lubje bolj razbrazdano.

Nekemično zatiranje

Biotično zatiranje malega zimskega pedica je možno s sredstvi na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis. V ekološki pridelavi je možno uporabiti tudi sredstva na osnovi azadirahtina. Tretiranje se opravi v času izleganja gosenic.

Kemično zatiranje

Gosenice malega zimskega pedica je možno zatreti z registriranimi insekticidi. Tretiranje se opravi v času izleganja gosenic. Pedice je najlažje zatirati, ko se temperature spomladi gibljejo nad 15 °C, saj so takrat aktivni več dni in se intenzivneje prehranjujejo.

Viri

Elkinton J. in Roehrig A. 2022 Foliage feeders. V: Forest Entomology and pathology. Volume 1: Entomology.  Jeremy D. Allison, Timothy D. Paine, Bernard Slippers, Michael J. Wingfield (ur.). Cham, Springer

Elkinton J., Boettner G., Liebhold A. in Gwiazdowski R. 2015. Biology, Spread, and Biological Control of Winter Moth in the Eastern United States. United States Department of Agriculture. USDA Forest Service Publication.

FITO-INFO. Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev na dan 22. 10. 2024 https://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm

Kompetenzzentrum Obstbau Bodensee. Kleiner Frostspanner. https://www.kob-bavendorf.de/kleiner-frostspanner.html (23.10.2024)

Miklavc J., Mešl M., Matko B., Lešnik L., Munda A., Frlež Rus A., Bajec D. 2021. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.

Ogris N. (ur.). Priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja: medmrežna različica. Gozdarski inštitut Slovenije, Varstvo gozdov Slovenije – spletni portal, ISSN 2350-6121. www.zdravgozd.si

Wesołowski T. in Rowiński P. 2005. Tree defoliation by winter moth Operophtera brumata L. during an outbreak affected by structure of forest landscape. Forest Ecology and Management 221 (2006) 299–305

Winter Moth Identification & Management. Center for Agriculture, Food and the Environment. https://ag.umass.edu/landscape/fact-sheets/winter-moth-identification-management (30.10. 2024)