Byturus tomentosus [De Geer]
Malinar ali Malinov hrošč
Kazalo: Malinar ali Malinov hrošč
mag. Špela Modic, Igor Nekrep; december 2022
Uvod
Malinar je pogost škodljivec v nasadih malin, robid in križancev med malino in robido. Razširjen je v Srednji in Severni Evropi.
Slika 1: Malinar (foto: arhiv KIS)
Poškodbe
Spomladi se hrošči sprva prehranjujejo z mladimi listi, nato pa objedajo brste in cvetne brste. Pomembnejšo škodo kot odrasli hrošči povzročajo ličinke z objedanjem plodičev. Napadeni plodovi rjavijo, otrdijo in so netržni.
Opis in bionomija
Odrasel hrošč je rjave barve. Telo hrošča je podolgovato, ovalno, dolgo od 4 do 5 mm. Pokrovke in nadvratni ščit so porasli z dlačicami. Tipalki sta kijasti. Jajčeca so svetleča, kremasto-bele barve, velika 1,5 x 0,4 mm. Ličinke so velike od 6 do 8 mm, bledo rumeno-rjave barve s temno rjavo liso na hrbtni strani vsakega segmenta. Imajo rjavo glavo in 3 pare oprsnih nog.
Malinar ima en rod na leto. Prezimijo ličinke ali odrasli hrošči v tleh. Hrošči na površje prilezejo konec aprila, navadno pa v maju pred cvetenjem malin in letajo vse do začetka julija. V kolikor odrasli hrošči prilezejo na površje, še preden se odprejo cvetni brsti malin, običajno letijo na cvetove drugih predstavnikov iz družine rožnic (Rosaceae) kot so jablana, češnja, sliva in glog, kjer se hranijo na cvetovih, nato se vrnejo na cvetove malin, kjer se parijo. V času cvetenja malin samice odlagajo jajčeca posamično v cvetove. Samica tako odloži tudi do 120 jajčec v eni rastni dobi. Po približno desetih dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se štirikrat levijo. Ličinke najprej izjedo sredico ploda (cvetišče), potem pa objedajo plodiče. Po petih do sedmih tednih ličinke dorastejo in padejo na tla. V tleh oblikujejo kokon, v katerem se zabubijo in nato preobrazijo v hrošče.
Zatiranje
Nekemično
V integriranem varstvu je agrotehnični ukrep nastavljanje belih lepljivih plošč, s pomočjo katerih spremljamo navzočnost in številčnost hroščev v nasadu. Z okopavanjem zemlje okoli malin vplivamo na smrtnost ličink, ki prezimujejo v tleh. S spremljanjem sezonske dinamike malinarja s feromonskimi vabami smo ugotovili, da pri nas populacija še ni velika. Zelo koristni pri zatiranju malinarja so plenilski hrošči iz družine krešičev (Carabidae).
Slika 2: Feromonska past za ulov odraslih hroščev (foto: arhiv KIS).
Kemično
Škropimo v začetku cvetenja, najpozneje pa, ko je odprtih 5 do 10 % cvetov. Trenutno v Sloveniji na tržišču ni nobenega registriranega pripravka za zatiranje tega škodljivca.
Uporabljeni viri
Arus L. 2013. The influence of cultivar and natural enemies on raspberry beetle (Byturus tomentosus De Geer). Doctoral dissertation. Tartu, Eesti Maaülikool: 118 str.
Bovey, R., Baggiolini, M., Bolay, A., Bolay, E., Corbaz, R., Mathys, G., Meylan, A., Murbach, R., Pelet, F., Savary, A., Trivelli, G. 1967. La défense des plantes cultivées: traité pratique de phytopathologie et de zoologie agricole, 5. ed.: 847 str.
Gordon S. C., Woodford J. A. T., Birch A. N. E. 1997. Arthropod pests of Rubus in Europe: pest status, current and future control strategies. Journal of Horticultural Science, 72(6): 831-862
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana, Kmečki glas: 98 str.