Malinov mozaik

Raspberry mosaic disease

Neja Marolt, september 2016; posodobljeno Nika Krivec, januar 2023

Uvod

Malinov mozaik je pogosto razširjena virusna bolezen malin, v katero so vpleteni vsaj trije virusi: virus rumene mrežavosti robide (»Rubus yellow net virus«), virus nekroze črnega malinjaka (»Black raspberry necrosis virus«), virus lisavosti listov malinjaka (»Raspberry leaf mottle virus«).

Organizmi so uvrščeni na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Razširjenost

S Amerika in Evropa; na obeh celinah se pojavljajo različni sevi vseh omenjenih virusov. V drugih predelih sveta zaradi pomanjkanja raziskav pojavnost virusov ni znana.

Bolezenska znamenja

Bolezenska znamenja, povezana z malinovim mozaikom, so odvisna od kombinacije virusov in od sorte. Praviloma se znamenja najmočneje izražajo na črnih malinah, manj na malinah in najmanj na robidah. Pri črnih malinah okužbe privedejo do propada rastlin, posledica tega pa je le kratka uporabnost takih nasadov (od 2 do 4 leta). Tudi sicer so sadeži majhni, rastline pa slabo obrodijo. Pojavijo se nekroze na vrhu rastnega poganjka,ki jim sledi listna lisavost. Divje in gojene robide so načeloma tolerantne, ne kažejo bolezenskih znamenj, okužba pa kljub temu lahko vpliva na manjši pridelek in slabšo kakovost plodov. Ob sočasni okužbi z enim ali več RMD virusov in virusom RBDV (»Rapberry bushy dwarf virus«; virus grmičavosti in pritlikavosti malinjaka) pa so znamenja tudi na robidah lahko drobljenje plodov in/ali kloroze. Pri rdečih malinah je pojav bolezenskih znamenja odvisen predvsem od sorte. Pri občutljivih sortah se na listih  pojavi lisavost, mehurjavost in združevanje žil. Slabša je rast vpliva na zmanjšano količino plodov, ki je prav tako slabše kvalitete.  Znamenja lahko v vročini in pozno v rastni sezoni popustijo.

Slika 1: Virus nekroze črnih malin levo in kompleks malinovega mozaika desno (foto: USDA)

Slika 2: Močan napad listnih uši na malini (foto: arhiv KIS)

Načini prenosa

Vse viruse kompleksa malinovega mozaika prenašajo listne uši iz rodu Amphorophora. V Severni Ameriki je glavni prenašalec A. agathonica, v Evropi pa A. idaei. Gre za monofagni vrsti uši, ki zaključita razvojni krog izključno s pomočjo rastlinskih vrst iz rodu Rubus. Uši v poletnih mesecih, ko razvijejo krilato obliko z izsesavanjem okuženega rastlinskega soka prenašajo okužbo po nasadu. V Sloveniji do sedaj še ni bilo odkritih teh vrst listnih uši, je pa prisotna breskova listna uš (Myzus persicae), ki je zmožna prenesti nekatere viruse, ki povzročajo malinov mozaik. Prenos je možen tudi z vegetativnim razmnoževanjem.

Varstvo

Za obvladovanje malinovega mozaika je priporočljivo sajenje certificiranega sadilnega materiala. Eden od ciljev žlahtnjenja je tudi odpornost na listne uši in toleranca na viruse, kar posledično zmanjšuje možnosti širjenja bolezni v malinovih nasadih.Za omejevanje prenosa virusa je priporočljivo zatiranje malinove uši, še posebej v drevesnicah. Trenutno imamo pri nas v malinah za zatiranje listnih uši registrirana sredstva na osnovi entomopatogene glive Bauveria bassiana in olje navadne ogrščice. Ob odkritju okužbe v nasadu, je takšno rastlino priporočljivo odstraniti in uničiti.

Uporabljeni viri

Casper R., Ramsdell D., Stace-Smith R., Converse R. H. 1987. Virus diseases of small fruits. United States department of agriculture, Oregon: 277 str.

MacFarlane S. A., Tzanetakis I. E., Halgren A. B., Martin R. R. 2017. Rasberry Mosaic Disease. V: Compendium of raspberry and blackberry diseases and insects.2nd Ed. Ellis M. A., Converse R. H., Williams R. N. Williamson B. (ur.). The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 75-78

Martin R. R., MacFarlane S., Sabanadzovic S., Quito D., Poudel B., Tzanetakis I. E. 2013. Viruses and virus diseases of Rubus. Plant disease/Vol. 97 No. 2: 168-182

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičja. ČZP Kmečki glas, Ljubljana: str. 45, 47