Malinova hržica

Hržice (družina Cecidomyiidae) spadajo med dvokrilce (Diptera). Malinova hržica je pomemben škodljivec malin (Rubus idaeus L.) v Evropi. Ličinke malinove hržice se razvijajo pod povrhnjico enoletnih poganjkov, kjer se hranijo z mehkim tkivom (peridermom). Same izjede, ki jih naredijo ličinke, za malino niso nevarne. Problematično je predvsem, da se na poškodovana mesta naselijo glive. Ker izločki ličink poškodujejo zaščitno plutasto plast, ki preprečuje glivam vdor v notranjost rozge, se glive lahko neovirano širijo. Na mestih hranjenja ličink v poganjke vstopajo različne vrste gliv in povzročajo sušico malin. Najbolj znani povzročiteljici sušice sta glivi Didymella applanata in Leptosphaeria coniothyrium.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Znamenja napada ličink prepoznamo po temnih pegah in lisah na steblih enoletnih poganjkov. Brsti na rodni rozgi odmirajo ali slabo odganjajo. Stranski poganjki se sušijo, lahko tudi tik pred zorenjem, rozge se lahko v celoti posušijo.

Ko odstranimo povrhnjico, lahko opazimo ličinke malinove hržice kot dokaz, da je za nekrozo in posledično glivično okužbo kriva hržica.

Nekemično

Postopno odstranjevanje napadenih poganjkov se je izkazalo kot uspešen samostojen ukrep, saj je bilo na rozgah manj razpok in okužbe z glivami so se posledično zmanjšale. Od sredine maja naprej poganjkov ne odstranjujemo več, da ne bi vplivali na kakovost rozg. Poleg tega s tem tudi odstranimo parazitirane ličinke hržice in zmanjšamo populacijo pomembnih in koristnih parazitoidov (kot je npr. Aprostocetus epicharmus oz. Tetrastichus inunctus; Hymenoptera: Eulophidae), ki ostanejo v poganjkih, med tem ko ličinke hržice po zadnji larvalni stopnji ne ostanejo v rastlini, saj padejo na tla. Malinova hržica ima več rodov: z odstranjevanjem prvih poganjkov zmanjšamo pokanje rozg (bolj umirjena rast) in skrajšamo čas njihove izpostavljenosti napadu hržice. Če poganjkov ne odstranjujemo, naredijo škodo vsi trije rodovi, predvsem prvi in tudi drugi. Če jih redno odstranjujemo, se izognemo prvemu in delno drugemu rodu. S kombinacijo odstranjevanja poganjkov in uporabo insekticida po obiranju se napad hržice in njegove posledice zelo zmanjšajo. Obetavne so tudi entomopatogene glive (Beauveria), vendar so še v fazi raziskav.

Poskusi na Madžarskem so potrdili, da organska gnojila negativno vplivajo na preživetje ličink malinove hržice, nimajo pa učinka na njihovega endoparazitoida A. epicharmus.

Izbor manj občutljivih sort na hržico kot sta na primer ‘Rubaca’ in ‘Mekeer’. V nasadih je pomembna tudi skrbna rastlinska higiena. Zastopanosti hržice lahko spremljamo s feromonskimi vabami. S spremljanjem sezonske dinamike malinove hržice s feromonskimi vabami smo ugotovili, da pri nas populacija še ni velika.

Kemično

V Sloveniji malinove hržice ne zatiramo z insekticidi. Trenutno ni v Sloveniji na tržišču nobenega registriranega pripravka za zatiranje tega škodljivca. Posredno škodo, ki nastane zaradi glivičnih bolezni, zmanjšujemo z uporabo registriranih fungicidov proti sušici malin.