Malinova hržica

Resseliella theobaldi (Barnes)

Špela Modic; september 2016

Malinova hržica je pomemben škodljivec malin (Rubus idaeus L.) v Evropi. Ličinke malinove hržice se razvijajo pod povrhnjico enoletnih poganjkov, kjer se hranijo z mehkim tkivom (peridermom). Same izjede, ki jih naredijo ličinke, za malino niso nevarne. Problematično je predvsem to, da se na poškodovana mesta naselijo glive. Ker izločki ličink poškodujejo zaščitno plutasto plast, ki preprečuje glivam vdor v notranjost rozge, se glive lahko neovirano širijo. Na mestih hranjenja ličink tako v poganjke vstopajo različne vrste gliv in povzročajo sušico malin. Najbolj znani povzročiteljici sušice sta glivi Didymella applanata in Leptosphaeria coniothyrium.

Znamenja napada ličink prepoznamo po temnih pegah in lisah na steblih enoletnih poganjkov. Brsti na rodni rozgi odmirajo ali slabo odganjajo. Stranski poganjki se sušijo, lahko tudi tik pred zorenjem, rozge se lahko v celoti posušijo.

Ko odstranimo povrhnjico, lahko opazimo ličinke malinove hržice kot dokaz, da je za nekrozo in posledično glivično okužbo kriva hržica.

Slika 1: Nekroza na rozgi (foto: arhiv KIS)

Malinova hrzica Slika 1 nekroza na rozgi

Slika 2: Ostanki hržice na nekrozi na rozgi (foto: arhiv KIS).

Malinova hrzica Slika 2 ostanki hržice na nekrozi na rozgi

Malinova hržica je rdečkasto-rjava in dolga od 1,4 do 2,1 mm. Samice so malo večje od samcev in imajo krajše tipalke. Hržice so slabi letalci, zato se raje zadržujejo v nižjih delih gostiteljskih rastlin (0,5 m). Spomladi se najprej pojavijo samci in nato samice. Po parjenju oplojene samice odlagajo jajčeca v naravne razpoke in poškodbe v skorji. Jajčeca so podolgovata in prosojno bela. Po 7 do 10 dnevih se iz njih izležejo prosojno bele ličinke, ki pa se sčasoma obarvajo rumeno/rožnato. Ličinke pogosto najdemo v skupinah v razpokah poganjkov, kjer se tudi hranijo. Tkivo na napadenih mestih se razbarva in potemni. Po 2-3 tednih, ko ličinke dorastejo, zapustijo rastlino. V tleh oblikujejo kokon, v katerem mirujejo do spomladi, ko se zabubijo. Pri nas ima malinova hržica najverjetneje tri rodove na leto. Začetek naleta prvega rodu je konec aprila oziroma maja, odvisno od vremenskih razmer.

Nekemično

Odstranjevanje poganjkov v enem ali dveh korakih se je kot samostojen ukrep pokazalo uspešno, saj je bilo na rozgah manj razpok in okužba z glivami se je posledično zmanjšala. Od sredine maja naprej poganjkov ne odstranjujemo več, da ne bi vplivali na kakovost rozg. Malinova hržica ima več rodov: z odstranjevanjem prvih poganjkov zmanjšamo pokanje rozg (bolj umirjena rast) in skrajšamo čas njihove izpostavljenosti napadu hržice. Če poganjkov ne odstranjujemo, naredijo škodo vsi trije rodovi, predvsem prvi in tudi drugi. Če jih redno odstranjujemo, se izognemo prvemu in delno drugemu rodu. S kombinacijo odstranjevanja poganjkov in uporabo insekticida po obiranju se napad hržice in njegove posledice zelo zmanjšajo.

Izbor manj občutljivih sort kot sta, na primer, rubaca in mekeer. V nasadih je pomembna tudi skrbna rastlinska higiena. Zastopanosti hržice lahko spremljamo s feromonskimi vabami. S spremljanjem sezonske dinamike malinove hržice s feromonskimi vabami smo ugotovili, da pri nas populacija še ni velika.

Slika 3: Feromonska vaba za spremljanje sezonske dinamike malinove hržice (foto: arhiv KIS).

Malinova hrzica Slika 3 feromonska vaba za hržico

Kemično

V Sloveniji malinove hržice ne zatiramo z insekticidi. Posredno škodo, ki nastane zaradi glivičnih bolezni zmanjšujemo z uporabo registriranih fungicidov proti sušici malin.

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: str.142

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas

Nilsson T. 2008. Raspberry cane midge (Resseliella theobaldi (Barnes)), biology, control methods and monitoring. Master project in the Horticultural Science programme 2008: 2, 20

Neubauer C., Heitmann B., Faby R. 2010. Entwicklung und Regulierung eines Schaderregerkomplexes an Himbeerruten. Erwerbsobstbau, 52, 2: 55-64