Didymella applanata in Leptosphaeria coniothyrium
Malinova sušica
Primož Žigon; avgust 2016
Uvod
Malinova sušica je zelo pogosta in ena izmed najbolj pomembnih bolezen malin, ki okužuje grme in je lahko večkrat vzrok za propad celih nasadov. Pogosto se pojavlja v nasadih, oslabljenih zaradi neugodnih rastnih razmer ali nasadih, ki so bili predhodno poškodovani zaradi napada določenih škodljivcev. Bolezen povzročata dve glivi, ki povzročata različna bolezenska znamenja.
Bolezenska znamenja
Didymella applanata povzroča nastanek modro vijoličnih, kasneje rjavih podolgovatih peg, ki jih lahko opazimo v bližini listnih pazduh in brstov letošnjih poganjkov. Pege se običajno pojavijo konec junija ali v mesecu juliju, sprva na spodnjem delu poganjkov, nato pa se hitro širijo in okužujejo nodije do zgornje tretjine višine poganjkov. Na okuženih delih rodnih vej brsti zaostanejo v razvoju in se sušijo. Bolezenska znamenja okužbe se kažejo tudi na listih, ki se sušijo od roba navznoter, v obliki črke V, obdane z rumenim robom. Okuženi listi popolnoma porjavijo in predčasno odpadejo. Pozimi okuženi del lubja posivi in poka, v primeru, da gliva prodre v les, pa poganjki začnejo odmirati.
Znamenja okužbe z glivo Leptosphaeria coniothyrium se kažejo v spomladanskem času, ko lubje vej potemni in poka. Do okužbe pride na spodnjih delih poganjkov, po navadi na mestih poškodb, ki so nastale zaradi obdelave, mraza, rezi ter pogosto tudi poškodb, ki jih povzroči malinova hržica (Resseliell theobaldi). Na teh mestih se na poganjkih pojavijo rjave pege, ki se hitro širijo in zajamejo večji del poganjka. Ker gliva na napadenem mestu razgrajuje celulozo, so okuženi poganjki krhki in se radi lomijo.
Razvoj in širjenje bolezni
Obe glivi se ohranjata na okuženih delih rastlin. Pozimi se tvorijo spolna trosišča (peritecij), ki so videti kot črne pikice na obolelih poganjkih. V začetku spomladi iz trosišč začnejo bruhati askospore, s katerimi se okužba širi po nasadu. Glivi lahko prezimita tudi v obliki nespolnih trosišč (piknidijev), ki predvsem v poletnem času tvorijo nespolne trose (konidije), tako da so okužbe možne vso rastno dobo. Širjenje okužb pospešuje visoka relativna zračna vlaga ter pogoste padavine.
Varstvo
Preventivni ukrepi
Zgolj skupni učinek posameznih ukrepov lahko zmanjša možnost okužb z malinovo sušico. Pomembna je že pravilna izbira rastišča, ki mora biti dobro prevetreno, da se zračna vlaga v nasadu zadržuje čim manj časa. Hkrati morajo biti tla dovolj globoka in vlažna, saj maline ne prenašajo suše. Pomembno je redno in dosledno zatiranje plevelov, pri čemer pa moramo paziti, da ne poškodujemo poganjkov. Gnojenje, predvsem z dušikom, mora biti uravnoteženo in v skladu s potrebami rastlin, da po nepotrebnem ne spodbujamo vegetativne rasti. Zračnost grmov dosežemo s pravilno rezjo in redčenjem grmov, tako da gostota ne presega od 12 do 15 rodnih poganjkov na tekoči meter v vrsti nasada. Rez je potrebno opraviti v suhih dneh, ki jim po možnosti sledi nekaj dni brez padavin. Okužene in suhe poganjke je najbolje odstraniti že po obiranju in jih sežgati.
Na splošno velja, da so sorte, ki jih najraje napada malinova hržica tudi najbolj občutljive na pojav sušice. Za odpornejše na sušico veljajo sorte kot so na primer: “Malling Admiral”, “Willamete”, “Glen Clova”, “Newman” ter na splošno sorte, ki izkazujejo večjo odpornost na pojav sive plesni (Botrytis cinerea). Sorta “Tullamen” sodi med bolj občutljive na pojav sušice.
Kemično zatiranje
Ob doslednem opravljanju vseh preventivnih ukrepov varstva se lahko poslužujemo tudi kemičnega zatiranja malinove sušice. Po nekaterih priporočilih je prag za zatiranje bolezni tedaj, ko v pretekli sezoni, v času obiranja, stopnja okuženosti doseže 10 % grmov na površino.
Za preventivno kemično varstvo pred malinovo sušico se v tujini priporoča izvedba zimskega škropljenja z bakrenimi sredstvi (pri nas za uporabo na malinah niso registrirana), v času brstenja (premer brstov od 6 do 12 mm) pa je grme priporočljivo poškropiti z žveplovimi pripravki ali žvepleno apneno brozgo, ki pa pri nas nima registracije za uporabo na malinah. V času vegetacije, ko letošnji poganjki dosežejo dolžino okrog 20 cm, lahko z varstvom nadaljujemo na podlagi uporabe registriranih fungicidov. Običajno do začetka cvetenja opravimo dva do tri tretiranja v priporočenih časovnih intervalih, odvisno od infekcijskega potenciala in vremenskih pogojev za razvoj bolezni. Zaradi boljše učinkovitosti delovanja in manjše možnosti pojava rezistence priporočamo izmenično rabo sredstev in aktivnih snovi.
Uporabljeni viri
CAB International: Plantwise Knowledge Bank
http://www.plantwise.org/KnowledgeBank/Home.aspx (avgust 2016)
Cornel Fruit. Berry diagnostic tool. Department of Horticulture, Cornell University.
http://www.fruit.cornell.edu/berrytool/raspberry/caneslaterals/Raspcankers2.html (avgust 2016)
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. http://www.fito-info.si (avgust 2016)
Lambert L., Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of strawberry, of raspberry and blueberry. Quebec. Ministère de l’agriculture, des pêcheries et de l’alimentation – MAPAQ; St. Paul (Minn.) : distributed outside Canada by The American Phytopathological Society, APS press: 343 str.
Nastić P. Ljubičasta pegavost izdanka maline – Didymella applanata.
http://agronomija.rs/2014/ljubicasta-pegavost-izdanka-maline-didymella-applanata/ (avgust 2016)
Nastić P. Sušenje izdanaka maline – Leptosphaeria coniothyrium.
http://agronomija.rs/2014/susenje-izdanaka-maline-leptosphaeria-coniothirium/ (avgust 2016)
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 98 str.
WSU Whatcom County Extension. Washington State University.
http://whatcom.wsu.edu/ipm/manual/rasp/spur_blight.html (avgust 2016)