Mastna fižolova pegavost

Pseudomonas savastanoi pv. phaseolicola

Janja Lamovšek; januar 2020

Mastna fižolova pegavost je bakterijska bolezen, ki je močno razširjena povsod, kjer pridelujejo fižol. Povzroča jo bakterija Pseudomonas savastanoi pv. phaseolicola (Birkholder) Gardan et al. (Psph), ki se prenaša s semenom. Bolezen je izrazitejša v hladnejših območjih z veliko vlage. Po zadnjih podatkih je bolezen razširjena po vsem svetu, a nekatere države jo uvrščajo na karantensko listo (npr. Iran, Kitajska, Tasmanija). V preteklosti je bila bolezen problematična v Srbiji, in sicer med 1970 -80, ko so propadli številni posevki stročjega fižola zaradi hladnejše in deževne pomladi (Balaž, 1990). V Sloveniji je bolezen razširjena, a ne povzroča večjih težav.

Bolezenska znamenja se pojavljajo ob hladnem vremenu (18 – 23 °C) na nadzemnih delih fižola. Na listih, strokih, steblih in listih pecljih se bolezen izrazi v obliki vodenih lis nepravilnih oblik. V sredini vsake lise se pojavi masten madež, ki se posuši. Na spodnji strani lista, pod madežem, je opazen bakterijski izloček. Okoli lise se pojavi značilen svetlozelen do rumen sij. Močno okuženo listje se posuši in odpade. Na steblu in pecljih najprej opazimo podolgovate temnozelene pege, ki čez čas pordečijo. Na strokih so pege videti zelo mastne. Zaradi okužbe se rast strokov zaustavi, konica pa se ukrivi. Če bakterije prodrejo v semena, se ta obarvajo rjavo pegasto, prisoten pa je tudi masten madež. Okužbo na sadikah prepoznamo po splošni klorozi, zakrneli in deformirani rasti poganjkov.

Slika 1: Značilna bolezenska znamenja mastne fižolove pegavosti (P. savastanoi pv. phaseolicola) na listih fižola (Foto: arhiv KIS)

Slika 1 Mastna fižolova pegavost

Slika 2: Mastni madeži na površini strokov kot znamenje okužbe s P. savastanoi pv. phaseolicola (Foto: arhiv KIS)

Slika 2 Mastna fižolova pegavost

Bolezen se prenaša s semenom. Ob ugodnih pogojih se bakterije iz semena po posevku raznesejo z dežjem in vetrom. Sprva je okuženo samo listje, kasneje pa se ob ugodnih pogojih (nižje temperature, vlaga in dež) bolezen izrazi tudi na strokih, od koder lahko prodre na semena, ki predstavljajo nov vir okužb za naslednje leto. V semenu ostanejo bakterije žive do pet let. Močno okuženo seme ima spremenjeno zunanjost, kot npr. nagubanost ovojnice, a v večini primerov so znamenja okužb nevidna.

Preventivni ukrepi

Bakterija je prisotna v večini pridelovalnih območjih fižola po Sloveniji, zato je najbolj priporočljivo saditi odporne sorte fižola in kolobariti. Sajenje certificiranega semenskega materiala ni vedno učinkovito, saj se prisotnosti te bakterije ne ugotavlja na semenskem materialu.

Nekemično zatiranje

Razkuževanje semen ni učinkovito. Ob pojavu sumljivih znamenj na občutljivih sortah fižola odstranimo obolele rastline iz nasada in jih sežgemo. Podobno priporočamo za obvladovanje navadne bakterijske pegavosti (Xanthomonas axonopodis pv. phaseoli).

Kemično zatiranje

Registriranih pripravkov za obvladovanje mastne fižolove pegavosti ni. Deloma so bakrovi pripravki učinkoviti takoj ob pojavu prvih peg na površini rastlin.

Balaž J. 1990. Contribution to the study of sting-bean and bean susceptibility to Pseudomonas syringae pv. phaseolicola (Burkholder) Young, Dye et Wilkie. Zaštita bilja 41: 431-453

Maček J. 1989. Posebna fitopatologija, patologija vrtnin. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana: 139-141

Saettler A.W. 2005. Halo Blight. V: Compendium of Bean Diseases. Schwartz H.F., Steadman J.R., Hall R., Forster R.L. (ur.), 2. Izdaja. APS Press, Minnesota, ZDA: 49-50