Metličavost jablan

Metličavost jablan

povzroča okužba s fitoplazmo ‘Candidatus Phytoplasma mali’. Fitoplazme so patogene bakterije brez celične stene in so obligatni paraziti, kar pomeni, da ne morejo živeti izven gostitelja. Za sedaj jih še ne znamo gojiti ločeno od gostitelja. V rastlinah jih najdemo izključno v prevodnem sistemu v sitastih celicah floema, v žuželčjih prenašalcih pa se namnožijo v večini organov.

‘Candidatus Phytoplasma mali’ je uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO) za sadilni in razmnoževalni material jablan (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Metličavost jablan je razširjena v večini evropskih držav. Okužbe s povzročiteljico te bolezni so potrdili tudi v Siriji, Turčiji in Tuniziji. V Sloveniji je bila okužba s ‘Candidatus Phytoplasma mali’ prvič potrjena leta 1985, vzorčenje in laboratorijske analize na navzočnost te fitoplazme pa potekajo od leta 2000. Okužbe so bile potrjene po celotni Sloveniji.

‘Candidatus Phytoplasma mali’ okužuje poleg jablane tudi hruško, češnjo, marelico, slivo, japonsko slivo, breskev, vinsko trto, lesko, enovrati glog, njivski slak, prstasti pesjak, lilije in dalije ter rožnati zimzelen. Okužbe s to fitoplazmo na češnji, slivi in marelici so bile prvič v svetu potrjene prav v Sloveniji.

V rastlini je fitoplazma ‘Candidatus Phytoplasma mali’ razporejena neenakomerno. Koncentracija fitoplazme v posameznih organih se tekom leta spreminja. Ker lahko vrsto fitoplazme identificiramo le na osnovi laboratorijskih analiz, je pomembno vedeti kdaj in v katerem času vzorčimo za laboratorijske analize.

Bolezenska znamenja na jablani so številna. Okužba s fitoplazmo ‘Candidatus Phytoplasma mali’ močno vpliva na količino in kakovost pridelka in lahko povzroča tudi do 80 % izgube pridelka. Izgube so odvisne od občutljivosti sorte, podlage in starosti drevesa. Drevesa številnih sort v prvih letih rasti ne kažejo znamenj okužbe. Pojav bolezenskih znamenj lahko sprožijo spremembe gojitvenih ukrepov ali posebne vremenske razmere.

Najbolj značilna znamenja so metličasta razrast poganjkov, tvorba rozet na vrhovih poganjkov ob koncu sezone in zmanjšanje velikosti listov ob povečanih prilistih. Metle in rozete so pogosto okužene z jablanovo pepelovko. Drevesa se predčasno olistajo. Listi se vihajo navzdol, so krhki in drobljivi, lahko so manjši in nepravilno nazobčani, poleti klorotični in jeseni predčasno rdečijo. Jeseni lahko listje tudi predčasno odpada. Okužena drevesa so manj vitalna: imajo manjši obseg debla in krošnje ter tanjše poganjke in so slabše olistana. Poganjki so lahko žlebičasti in se sušijo, lubje pordeči in odmira. Okuženo drevo lahko tudi propade. Cvetenje je zakasnjeno, lahko se pojavi pocvitanje.

Občasno se pojavljajo cvetovi s povečanim številom cvetnih listov. Plodovi imajo dolge peclje, so majhni, manj obarvani in neokusni. Koreninska masa se zmanjša, razvijajo se veliki skupki kratkih korenin. Tako kot povzročiteljica so tudi znamenja neenakomerno razporejena po drevesu. Občasno se izražanje znamenj po določenem času omili, še posebno če so drevesa dobro prehranjena, lahko pa znamenja tudi popolnoma izginejo in drevo normalno rodi. V primeru, da si drevo popolnoma opomore, govorimo o t.i. ‘recovery’ učinku.

Metličavost se prenaša z vegetativnim razmnoževanjem (z okuženimi cepiči in podlagami, pri mikropropagaciji), verjetno tudi s stikom korenin, z večino vrst predenice in z bolšicami iz rodu Cacopsylla (Homoptera: Psyllidae): Cacopsylla picta in C. melanoneura. Obe vrsti bolšic prezimujeta na iglavcih. Proti koncu zime oz. zgodaj spomladi se bolšice preselijo na jablane ali druge gostiteljske rastline, kjer se razmnožujejo. S prehranjevanjem na okuženih drevesih vsrkajo tudi fitoplazmo, ki se v telesu bolšic razmnoži. Okužene bolšice nato z vbodi prenesejo fitoplazmo na novo gostiteljsko rastlino. Okužbo prenašajo tako nimfe kot odrasle žuželke, ki ostanejo kužne do konca življenjske dobe, tudi čez zimo.

Okuženih dreves v praksi ne moremo ozdraviti. Ker je fitoplazma neenakomerno razporejena po drevesu, je lahko del sadik cepljenih s cepiči iz okuženih dreves zdrav. Uporaba zdravega sadilnega materiala je predpogoj za preprečevanje širjenja okužbe. Z odstranjevanjem okuženih dreves zmanjšujemo vir okužbe. Pomembno je tudi zatiranje prenašalcev. Z odstranjevanjem koreninskih poganjkov in uničevanjem plevelov tudi pripomoremo k zmanjševanju populacije bolšic. Vzdrževanje ravnotežja med rastjo in rodnostjo in izogibanje premočni rezi in gnojenju pripomorejo k zmanjšanju pojava bolezenskih znamenj. Izogibamo se tudi uporabi občutljivih sort in podlag.

Brede Å. V. 2017. Phenology and spatial dynamics of Cacopsylla melanoneura (Homoptera:Psyllidae) in western Norway, an insect vector for apple proliferation. Magistrsko delo, The University of Bergen, 59 str. http://bora.uib.no/handle/1956/16036 (dostopano september 2019)

CABI. 2019. Phytoplasma mali (apple proliferation). In: Invasive Species Compendium. Wallingford, UK: CAB International. www.cabi.org/isc

Dermastia M., Dolanc D., Mlinar P., Mehle N. 2018. Molecular diversity of ʼCandidatus Phytoplasma maliʼ and ʼCa. P. prunorumʼ in orchards in Slovenia. European journal of plant pathology 152: 791-800. doi: 10.1007/s10658-018-1528-2

Lešnik M., Pavlič Nikolić E., Lešnik M. 2009. Rezultati spremljanja pojava fitoplazem AP (Candidatus phytoplasma mali) in PD (Candidatus phytoplasma pyri) v Sloveniji. V: Maček J. (ur.). Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Nova Gorica 4.-5. marec 2009, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana: 255-261.

Matko B. 2016. Vpliv tehnologije pridelovanja jablan (Malus domestica Borkh.) na izgube pridelka povzročene od okužb s fitoplazmo ‘Candidatus Phytoplasma mali’. Magistrsko delo, Maribor, 69 str. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64146

Mehle N., Ravnikar M., Seljak G., Knapič V., Dermastia M. 2011. The most widespreat phytoplasmas, vectors and measures for disease control in Slovenia. Phytopathogenic Mollicutes 1 (2): 65-76.

      http://www.indianjournals.com/ijor.aspx?target=ijor:mollicutes&volume=1&issue=2&article=003

Mehle N., Brzin J., Boben J., Hren M., Frank J., Petrovič N., Gruden K., Dreo T., Žežlina I., Seljak G., Ravnikar M. 2016. First report of ‘Candidatus Phytoplasma mali’ in Prunus avium, P. armeniaca and P. domestic. New Disease Reports 14, 42.

Osler R., Petrovič N., Ermacora P., Seljak G., Brzin J., Loi N., Cararro L., Ferrini F., Refatti E. 2001. Strategije nadzora nad metličavostjo jablan, resno boleznijo, ki se pojavlja tako v italiji kot tudi v Sloveniji. V: Dobrovoljc D., Urek G. (ur.) Zbornik predavanj in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Čatežu ob Savi 6. do 8. marec 2001, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana:

Sullivan M. 2013. CPHST Pest Datasheet for ‘Candidatus Phytoplasma mali’. USDA-APHIS-PPQ-CPHST, 24 str. http://download.ceris.purdue.edu/file/3310 (dostopano april 2019)

Tedeschi R., Alma A. 2004. Transmission of Apple Proliferation Phytoplasma by Cacopsylla melanoneura (Homoptera: Psyllidae). Journal of Economic Entomology 97 (1): 8–13, https://doi.org/10.1093/jee/97.1.8