Mokasta kapusova uš

Mokasta kapusova uš (Sternorrhyncha, Aphididae) se pojavlja v gosto naseljenih kolonijah, na rastlinah iz družine križnic (Brassicaceae). Uši izločajo voščen oprh, ki jim daje sivo-bel videz in je navzoč tudi na rastlinah. Razširjena je v zmernem pasu, še zlasti v območjih, kjer pridelujejo kapusnice.

Uši s sesanjem povzročijo, da rastline zaostanejo v razvoju ter rasti. Listi porumenijo, osrednji cvetovi se začnejo zvijati in zbledijo. Uši izločajo tudi medeno roso, na katero se naselijo glive sajavosti, ki še dodatno povzročijo onesnaženje pridelka, kar mu zmanjša tržno vrednost. Prav tako je mokasta kapusova uš pomembna prenašalka najmanj 20 vrst rastlinskih virusov, kot je npr. cvetačni mozaik, črna obročkavost kapusnic, idr. Z rednim pregledovanjem rastlin lahko prve sesajoče osebke opazimo že v srčnih listih.

• Nekrilate oblike so sivo-zelene, velike od 1,6 do 2,6 mm. Skozi plast voščenega oprha, ki ga izločajo so videti sivo-bele. Glava in oprsje sta temna.
• Krilate oblike merijo od 1,6 do 2,8 mm. Oprsje je temno-zeleno, zadek rumenkasto zelen ter pokrit z voščenim oprhom, noge so temno rjave.
• Odrasle nekrilate samice izlegajo nimfe.
• Jajčeca: so svetleče črna.

Prave listne uši (Aphididae) imajo nepopolno preobrazbo (hemimetabola), brez stadija bube. Razmnožujejo se nespolno (partenogenetsko), brez oploditve, z izleganjem nimf (viviparno) in spolno, z jajčeci (oviparno). Navadno enemu spolnemu rodu sledi večje število nespolnih (deviškorodnih). Pri vrstah, ki imajo popoln oz. holocikličen razvoj, se iz prezimljenega jajčeca spomladi izleže uš temeljnica (nekrilata samica), ki je prva posameznica nespolnega razvoja listnih uši. Njeni potomci so skozi vso pomlad in poletje živorodne samice, dokler jeseni ne nastopi čas za oploditev. Takrat se pojavijo krilati samci, ki oplodijo samice.

Anholociklične vrste nimajo spolnega rodu in se razmnožujejo samo nespolno. Prezimijo kot odrasle uši ali nimfe. V kontinentalnem podnebju se pojavljajo vrste, ki imajo obe razvojni obliki.

Celoten razvoj mokaste kapusove uši poteka na eni gostiteljski vrsti oziroma na ožjem krogu sorodnih vrst.  Gostiteljske rastline so iz družine križnic (Brassicaceae), rodu Brassica – kapus, repa, ogrščica; kot tudi okrasne rastline in samonikle plevelne vrste:  Sisymbrium sp. – dihnik, Diplotaxis sp. – dvoredec, Lepidium sp. – draguša.

Vrsta razvojnega kroga mokaste kapusove uši je odvisna od zimskih podnebnih razmer. V hladnejših območjih mokasta kapusova uš prezimi v razvojnem stadiju jajčeca (holociklične vrste), ki jih najdemo na raznih križnicah, lahko pa tudi na prezimljenih kapusnicah. V območjih, kjer so zime mile, se spolni rod ne pojavi, prezimijo kot odrasle uši ali nimfe in se razmnožujejo nespolno skoraj skozi celo leto (anholociklične vrste).

Ogrožene so predvsem mlade rastline. Uši se pojavijo kmalu po presajanju, lahko tudi že prej v setvišču. Ob močnem napadu zelje ne oblikuje glav, pri oljni repici in ogrščici se iznakazijo cvetovi, ali pa se cvetni brsti ne odpro. Razvoj in razmnoževanje kapusove mokaste uši sta precej odvisna od zimskih podnebnih razmer. Ker v naših razmerah na prostem prezimi v obliki jajčeca, ki ga samica odloži na kocene kapusnic, je za varstvo novih posevkov pomembno, da ostanke kapusovih rastlin sežgemo ali pa jih globoko zakopljemo ob spravilu pridelka. Poleti kapusnice redno pregledujemo, da lahko pravočasno ukrepamo in rastline obvarujemo pred okužbami z virusi.

Naravni sovražniki mokaste kapusove uši so predvsem plenilci ali predatorji kot so polonice (Coccinelidae), krešiči (Carabidae), ličinke muh trepetavk (Syrphidae) in ličinke tenčičaric (Chrysopidae). Od parazitoidov mokaste kapusove uši je znan primarni parazitoid Diaeretiella rapae (Aphidiidae), ki lahko zmanjša populacijo listnih uši tudi od 30 do 40 % in je navzoč tudi pri nas.

Za zatiranje mokaste kapusove uši so na voljo tudi registrirani pripravki.

Blackman R.L., Eastop V.F. 2006. Aphids on the World’s Herbaceous Plants and Shrubs, 2 Volume, Department of Entomology, The Natural History Museum, London, 1439 str.

Blackman R.L., Eastop V.F. 2006. Aphids on the World’s Herbaceous Plants and Shrubs, 1 Volume, Department of Entomology, The Natural History Museum, London, 1024 str.

Pal, M., Singh, R. 2013. Biology and ecology of the cabbage aphid, Brevicoriyne brassicae (Linn.) (Homoptera, Aphididae): A review. Journal of Aphidology 27, 59-78.

Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave. 2018. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: 33 str.