Monilinia vaccinii-corymbosi (Reade) Honey
Monilija borovnic
Kazalo: Monilija borovnic
Neja Marolt; december 2016
Uvod
Monilja borovnic je ekonomsko pomembna bolezen tako visoko kot nizko grmovnatih ameriških borovnic. Do okužb lahko pride že v času brstenja in kasneje med cvetenjem. Okužbo neposredno povezujemo z vremenskimi razmerami, saj je v vlažnih letih ob neustrezni zaščiti škoda velika, bolezen pa pospešijo tudi spomladanske ohladitve.
Bolezenska znamenja
Spomladi gliva okuži odganjajoče brste. Poganjki začno rjaveti in se upognejo v obliki pastirske palice. Liste, ki porjavijo vzdolž glavne listne žile in venijo, ob vlažnem vremenu prekrije sivo bela prevleka trosov. V pozni pomladi pa trose, ki se razvijejo na okuženih poganjkih, na zdrave cvetove zanesejo žuželke. Okuženi plodovi ostanejo na videz zdravi vse do začetka zorenja, ko se mumificirajo. Takšni plodovi so netržni in ob neustreznih sanitarnih ukrepih predstavljajo vir okužbe za naslednje leto.
Bolezenska znamenja na ameriških borovnicah se pojavljajo v dveh ciklih. Zgodaj spomladi se zaradi primarne okužbe mladi poganjki upognejo, porjavijo in posušijo ter v vlažnih razmerah obdajo v sivo prevleko iz trosonoscev in trosov. Jagode, ki se razvijejo iz okuženih cvetov (sekundarna okužba) začno poleti spreminjati barvo sprva v kremasto roza in na koncu v belo sivo barvo. Take jagode so najprej mehke na otip, kasneje pa se zgubajo, otrdijo in dajejo mumificiran videz. Okužene borovnice, ki padejo na tla še pred pobiranjem, se ohranijo pod grmi in čez zimo preoblikujejo v trajne strukture (pseudosklerocije), iz katerih spomladi vzkalijo apoteciji z askosporami.
Slika 1: Posledica okužbe vegetativnih brstov, ki se odraža kot rjavenje listov vzdolž glavne listne žile (foto: arhiv KIS).
Slika 2: Razbarvanost in mumifikacija ploda, kot posledica okužbe z glivo M. vaccinii-corymbosi (foto: arhiv KIS).
Slika 3: Rjavenje in povešanje poganjkov ameriških borovnic zaradi okužbe z glivo M. vaccinii-corymbosi (foto: arhiv KIS).
Razvoj in širjenje bolezni
Gliva se ohranja v obliki mumij (pseudosklerociji), ki se tekom zime nahajajo na tleh pod grmi borovnic. Pseudosklerociji so temno rjave barve, rebrasti, sploščeni, votli z obeh strani in se lahko ohranijo v tleh tudi nekaj let. Za uspešno kalitev potrebujejo daljše obdobje nizkih temperatur. Iz mumij zgodaj spomladi izraščajo skledasti apoteciji rdeče rjave barve, ki za optimalen razvoj potrebujejo temperaturo okoli 16 °C. Iz apotecijev se sproščajo askospore, ki okužujejo odganjajoče brste. Prenašajo se z vodnimi kapljicami, vetrom ali insekti. Primarna bolezenska znamenja – ožgani in povešeni poganjki se razvijejo približno dva tedna po okužbi. Sekundarni trosi (konidiji), ki se razvijejo na površini okuženih poganjkov kasneje okužijo cvetove. Gliva skozi pestič prodre v plodnico in postopoma okuži ves plod, ki se v času zorenja preoblikuje v mumijo.
Slika 4: Apoteciji, izraščajoči iz mumij borovnic (foto: arhiv KIS)
Varstvo
Preventivni ukrepi
Nasade zasnujemo tako, da izberemo na monilijo odporne sorte, kot so Duke, Elliott, Reka, Liberty in Olympia. Za zdravje nasada najbolj učinkovito poskrbimo tako, da odstranjujemo mumije, ki so primarni vir okužb. Te lahko pograbimo v času spravila plodov, ali v jeseni pred obarvanjem in odpadanjem listov. Po potrebi nasade tudi mulčimo do višine koreninskega vratu grmovnatih rastlin, s čimer prekrijemo mumije in na ta način preprečimo njihovo kalitev. Dodajanje dušika v obliki uree in KAN-a ugodno vpliva na zmanjšano sproščanje askospor, kar zavira infekcije rastnih vršičkov.
Kemično zatiranje
Ameriške borovnice lahko preventivno poškropimo z registriranim sistemičnim fungicidom iz skupine triazolov (tebukonazol) pred cvetenjem, v času odpiranja brstov (BBCH 55). Sredstvo se sme uporabiti na istem zemljišču le enkrat v rastni dobi. Primerni so tudi pripravki, ki posredno delujejo na monilijo borovnic, in sicer iz skupine anilinpirimidinov v kombinaciji s fenilpiroli (ciprodonil in fludioksonil). Ti so pri nas sicer registrirani za sivo plesen in ker je njihova uporaba smiselna pred cvetenjem, omenjeni fungicidi delujejo zaviralno tudi na glivo povzročiteljico monilije borovnic. Nekateri viri navajajo, da biotični pripravek na osnovi bakterije Bacilus subtilis učinkovito deluje na preprečevanje okužb, vendar je njegova uporaba pri nas registrirana le za sivo plesen in ameriško kosmuljevo pepelovko.
Uporabljeni viri
Compendium of blueberry and cranberry diseases. 1995. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 87 str.
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
http://www.fito-info.si (januar 2017)
Florence J., Pscheidt J. W. 2015. Mummy berry management in the Pacific Northwest. Oregon state university: EM 9117
https://catalog.extension.oregonstate.edu/sites/catalog/files/project/pdf/em9117.pdf (januar 2017)
Koron D. 2014. Jagodičje – gojenje in uporaba. Ljubljana, Kmečki glas: 130 str.
Lambert L., Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of strawberry, raspberry and blueberry. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 343 str.
Munda A. 2011. Monilinia pathogens of cultivated and native Vaccinium species in Slovenia. Acta agriculturae Slovenica: str. 99-104
Scherm H., Ngugi H. K., Savelle A. T., Edwards J. R. 2004. Biological control of infection of blueberry flowers caused by Monilinia vacinii-corymbosi. Biological control 29: 199-206
Schilder A., Wharton P., Miles T. 2008. Mummy Berry. Michigan state university: Extension Bulletin E-2846: 6 str.
http://blogs.oregonstate.edu/mummyberry/files/2014/05/MUMMY-BERRY-FACT-SHEET.pdf (januar 2017)
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 98 str.