Monilija na mandljih

Monilinia laxa, M. fructicola, M. fructigena

Meta Urbančič Zemljič; september 2020

Uvod

Monilijo na mandljih, kot tudi na preostalih vrstah koščičarjev (rod Prunus) povzročajo tri med seboj sorodne vrste gliv.

Bolezenska znamenja

Značilna bolezenska znamenja, ki jih povzročajo glive Monilinia sp. so sušenje cvetov in vejic, povzročanje razjed na lubju ter gnitje plodov.

Spomladi začnejo najprej na hitro rjaveti in se sušiti cvetovi. Porjavijo prašniki, pestiči, venčni lističi in ostali cvetni deli. Okužba se razširi še na peclje. Tkivo na bazi posušenih cvetov pogosto smoli, tja se zalepijo suhi cvetovi. V vlažnem vremenu se kasneje na njih pojavijo svetlo rjave do sivkaste prašnate glivne gmote s trosi (sporodohiji).

S cvetov se gliva širi naprej v vejice, kjer začnejo na skorji nastajati elipsaste razjede. V razjedah se pogosto oblikujejo glivni kupčki s trosi, na robovih razjed se pojavi smolenje. Razjede se lahko razširijo po celotnem obodu vejic, ki se zato posušijo. Porjavijo in posušijo se tudi listi na njih, vendar ne odpadejo takoj, pač pa lahko na suhih vejicah ostanejo še več tednov. Včasih se okoli razjed naredi kalus, ki prepreči širjenje in hitro odmrtje vejic. V takih razjedah lahko gliva sporulira še več let.

Bolezen se lahko pojavi tudi na zelenih plodovih mandljev. Predvsem na mestih, kjer se plodovi med seboj stikajo nastanejo svetlo rjave do sivkaste ovalnih pege. Na gnitje zelenih plodov so bolj občutljive sorte, ki oblikujejo plodove tesno skupaj ali kjer ostanki cvetov po zaključenem cvetenju ne odpadejo. Plodovi se lahko okužijo tudi pozno poleti med zorenjem, ko začnejo pokati zelene luščine plodov.

Slika 1: Posušeni cvetovi in smolenje na okuženi vejici mandljevca (Foto: Jack Kelly Clark, University of California Statewide IPM Program, objavljeno z dovoljenjem Univerze Kalifornija)

Slika 2: Gnitje zelene luščine mandlja (Foto: Jack Kelly Clark, University of California Statewide IPM Program, objavljeno z dovoljenjem Univerze Kalifornija)

Razvoj in širjenje bolezni

Povzročiteljske glive preživijo zimo v okuženih in posušenih socvetjih in poganjkih, v pecljih, propadlih in mumificiranih plodovih ali v razjedah na rastlinah. Pozimi ali zgodaj spomladi se v hladnem in vlažnem vremenu na okuženem tkivu oblikujejo sporodohiji, ki so čvrst in gost splet hif s trosi (konidiji). Trosi se širijo z vetrom in dežjem in okužijo cvetoče mandljevce. Povzročiteljske glive oblikujejo tudi spolne trose (askospore), ki prav tako povzročajo okužbe. Na mumificiranih plodovih, ki ostanejo v nasadih se oblikujejo spolna plodišča (apoteciji) z askosporami. Med dežjem se askospore sprositjo in se s kapljicami in vetrom raznašajo naokoli ter povzročajo okužbe.  Cvetovi se lahko okužijo takoj, ko pokukajo iz popka, pa vse do odpadanja venčnih listov, vendar so najbolj občutljivi popolnoma odprti cvetovi. Zeleni plodovi so manj podvrženi okužbam, razen, če so poškodovani (mehanske poškodbe, poškodbe zaradi žuželk ipd.). Za uspešne okužbe je potrebna vlaga, zato so za izbruh bolezni nevarna predvsem leta s pogostim dežjem. Pri 10 OC se npr. cvetovi okužijo, če so mokri 18 ur, pri višjih temperaturah pride do okužb hitreje. Nevarna so obdobja toplega in vlažnega vremena nekaj tednom pred obiranjem plodov.

Varstvo

Preventivni ukrepi:

  • Izbor lokacije nasada: prevetrene lege, da se drevje hitro suši
  • Fitosanitarni ukrepi: Za zmanjšanje potenciala bolezni je potrebno odpadle in mumificirane plodove odstraniti iz nasadov, enako velja za okužene veje po rezi.
  • K manjši občutljivosti tkiv za okužbe pripomore tudi zmerno gnojenje z dušikom.

Zatiranje s fungicidi:

  • Cvetne okužbe in okužbe vejic oz. poganjkov preprečimo z rabo ustreznih fungicidov med cvetenjem drevja. Škropljenje je treba opraviti pred napovedanim dežjem. Priporoča se škropljenje drevja že v stadiju balona. V primeru daljšega trajanja cvetenja zaradi nizkih temperatur je treba škropljenje ponoviti še v polnem cvetenju. Če sorte ne cvetijo istočasno se škropi vsako sorto posebej.

Viri

Adaskaveg J. E. 2002. Brown rot. Compendium of Nut Crop Diseases in Temperate Zones. Teviotdale B.L., Michiailides T.J., Pscheidt J.W (ur.). APS Press, Minnesota, ZDA: 21-22

Ogawa J.M., Zehr E.I., Biggs A.R. 1995. Brown Rot. Compendium of Stone Fruit Diseases. Ogawa J.M. et al (ur.). APS Press, Minnesota, ZDA: 7-10

Ritchie D.F. 2000. Brown rot of stone fruits. APS Education Diseases and Pathogens Fungi, Ascomycota Plant Diseases Lessons.   https://www.apsnet.org/edcenter/disandpath/fungalasco/pdlessons/Pages/BrownRotStoneFruits.aspx (september, 2020)

Odsek 2